Komentiraj

Kljub nekaterim avtorjevi obetavnim nastavkom o problematiki družbene znanosti (kaj je družba je in kako vemo o njej) o katerih Adorno razmišlja, se ta esej na koncu razpelje v nek zmeden in paranoičen zagovor psihoanalize. Zakaj neki? Lacan nima prav nobenega mesta v sodobni sociologiji in ne vem zakaj je treba toliko pisati o njem v prispevku o Adornu in epistemologiji družbene znanosti. Samo norec, ki meni, da je agens 100% jezikovno skonstruitan, oz. da je cela kategorija subjekta zgolj besedna igra lahko iz Marxove ekonomske teorije presežne vrednosti izpelje nek freudovski seks kompleks.

Nasvet avtorju: če želi vedeti več o družbi naj odloži Lacanovske (in tudi prenekatere druge postrukturalistične blodnje) in gre raje brati Kapital, Chomskya, magari celo Pikettya ali članke od The Economist. Naivni pozitivizem ni kul, je pa še vedno bolj kul kot postmoderne bede mrtvih subjektov.