deep2nav

Na tem portalu poteka "vprašaj me karkoli" ("ask me anything") dogodek. Na vsa vaša vprašanja bo odgovarjal Franc Bogovič, evropski poslanec iz vrst Evropske ljudske stranke. Vprašanja bo mogoče postavljati med 16. in 26. oktobrom.

V prvi sezoni projekta DeEP smo gostili Manjo Toplak (odgovori) in Klemna Žumra (odgovori), oba z Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Ljubljani.


21. 10. 2017 13.16
Vzdevek: 
notes
Glasovanje: 
Povprečno: 5 (1 vote)
Koga boste volili na predsedniških volitvah?
Odgovarja Franc Bogovič
V prvem krogu sem podprl kandidatko SLS Suzano Lauro Krause, glede podpore enemu izmed preostalih dveh kandidatov v drugem krogu pa se še odločam.

16. 10. 2017 14.48
Vzdevek: 
miskomunikacijski tehnolog
Glasovanje: 
Povprečno: 4 (3 votes)
Zanima me, če lahko poveste kaj več o pametnih vaseh. Katere tehnološke inovacije prinašajo?
Odgovarja Franc Bogovič
Hvala za vprašanje! O konceptu »pametnih mest« se govori že dlje časa, imamo tudi že številne primere le-teh, ki izkoriščajo sodobno IKT za izboljševanje raznoraznih storitev v mestih. V kolikor podeželje temu trendu ne bo sledilo in bomo vse znanje in tehnologijo »pustili« v mestih, tvegamo povečanje izseljevanja s podeželskih območij v mesta in povečanje razvojnega zaostanka med urbanimi in podeželskimi območji. Zato sva z madžarskim poslanskim kolegom Tiborjem Szanyijem (S&D) že konec prejšnjega leta zagnala akcijo Pametne vasi, h kateri je aktivno pristopila tudi Evropska komisija. Zaradi razsežnosti tem, saj se projekt dotika tako mobilnosti kot regionalnega razvoja in naprednih tehnologij v kmetijstvu, so projekt aktivno podprli kar trije evropski komisarji, poleg slovenske komisarke Violete Bulc še komisarja za regionalno politiko Corina Cretu in komisar za kmetijstvo Phil Hogan. Pri našem projektu Pametnih vasi namreč gre za široko zastavljen koncept, katerega namen je na podeželju s pomočjo novih tehnologij obdržati delovna mesta oziroma z novimi delovnimi mesti nadomeščati tista, ki zaradi napredka ugašajo. Glavni namen je torej zmanjšati že omenjeno razvojno vrzel, ki nastaja med mesti in podeželjem. Če želimo izboljšati kakovost življenja na podeželju, moramo poskrbeti predvsem za mlade in za njihove zaposlitve. V kolikor bomo zagotovili infrastrukturo za širokopasovne povezave, nam lahko nove tehnologije pri tem zelo pomagajo. Govora je predvsem o povezovanju kmetijske dejavnosti s pomočjo tehnoloških platform na področju trženja in prodaje, uporabi modernih tehnoloških rešitev v kmetovanju, povečanju mobilnosti na podeželju z razvojem storitvene dejavnosti na tem področju (aktivacija zasebnih in javnih vozil, ki večino časa niso v uporabi), določene nove tehnološke rešitve pa lahko pomagajo tudi h bolj kakovostnem položaju na področju sociale in skrbi za starejše, zdravstva in turizma. Z velikim veseljem lahko povem, da je za ta projekt zagotovljenih 3.3 mio EUR sredstev in je že uvrščen v predlog proračuna za l. 2018, EP potrjeval predvidoma že prihodnji teden v Strasbourgu. Ko bo proračun tudi dokončno sprejet, bo Evropska komisija v pričetku naslednjega leta pripravila razpis v vseh državah članicah EU za izvedbo t. i. pripravljalnega ukrepa. Ker bo zagotovo šlo za več primerov izvedbe projektov, resno računam, da se bodo slovenska tehnološka podjetja povezala in pripravila konkurenčen skupni predlog ter bomo tako dobili pilotni primer »pametne vasi« tudi v Slovenijo. To je lahko tudi odlična osnova za pridobivanje evropskih sredstev iz tega naslova po tem, ko bo Evropska komisija program, v kolikor se bo izkazal za uspešnega, podprla tudi z bistveno bolj konkretno vsoto v sklopu programa razvoja podeželja, regionalne politike in financiranja raziskovalnih dejavnosti EU v finančni perspektivi 2021 – 2027.

21. 10. 2017 13.17
Vzdevek: 
TRIKotnik
Glasovanje: 
Povprečno: 5 (1 vote)
Kje je Franc Bogovič služil vojaški rok in kako se ga spominja?
Odgovarja Franc Bogovič
Vojaški rok sem služil v dveh delih, saj smo bili generacija, ki je služila prvih 12 mesecev takoj po končani srednji šoli, po končanem študiju pa smo morali odslužiti še dodatne 3 mesece. V takratno JLA sem bil vpoklican oktobra 1981 in preživel celo leto v Makedoniji. Najprej sem bil 3 mesece v Kičevu, blizu albanske meje, v kraju z večinskim albanskim prebivalstvom. Od tam sem si zapolnil predvsem to, kako smo se mladi vojaki urili v uporabi orožja, pa tudi po tem, kako so nas "kaplarji", kot smo imenovali naše desetarje, dobesedno dresirali v zlaganju svojih oblačil in postelj. Zanimivo je bilo tudi to, da je bilo v Kičevu takrat precej napeto zaradi albanskega vprašanja, tako da je bilo vojakom dovoljeno iti zgolj v dve gostilni v mestu, pa še to smo šli zaradi varnosti vedno v večji skupini. Kasnejši spomini iz Skopja, kjer sem preživel 9 mesecev so bolj prijetni in med njimi je precej zabavnih dogodivšcin. Kot rečeno, sem moral po končanem študiju, v vojsko še za 3 mesece. Ta del sem odsluzil bližje doma, in sicer v Novem mestu in Črmošnjicah. Spominjam se ga predvsem po prijetnih dogodivščinah, saj smo, kot "stari vojaki", že zelo dobro poznali sistem v vojski in smo poskrbeli, da so bili prijetni tedni, tako v kasarni, kakor tudi doma preko vikendov, kamor smo se odpravili večkrat.

16. 10. 2017 15.27
Vzdevek: 
Nihče
Glasovanje: 
Povprečno: 5 (2 votes)
Vas je kot Evropskega poslanca kdaj obiskal kakšen lobist iz zasebnega sektorja? V kolikor je odgovor pritrdilen, lobisti iz katerega sektorja in katerega podjetja/organizacije/združenja vas najpogosteje obiskujejo? Vas je kot namestnika v Odboru za kmetijstvo kdaj kontaktiral kakšen predstavnik Monsanta? V kolikor je odgovor pritrdilen, s kakšnim namenom?
Odgovarja Franc Bogovič
Kot evropskemu poslancu se mi je v veliko veselje sestajati z različnimi ljudmi, tako z »navadnimi« državljani, kot tudi s predstavniki raznoraznih interesnih združenj, ki predstavljajo stališča svojih članov, pa naj gre za Greenpeace, Monsanto ali sindikalno združenje. Žal opažam, da v Sloveniji termin »lobiranje« povezujemo z napol kriminalnim dejanjem, podkupovanjem, in še čem. Realnost je seveda popolnoma drugačna. Kot nadomestni član odbora AGRI se večinoma sestajam s predstavniki, ki zastopajo interese kmetijskega sektorja, pa naj gre za lobiste ekoloških pridelovalcev ali industrije proizvodnje gnojil. Poslušam mnenja in pripombe vseh, odločam pa se popolnoma samostojno. Politiki kot oblikovalci zakonodaje namreč moramo poslušati mnenja in pripombe tistih, ki vedo več od nas na določenem področju in jih zakonodaja najbolj zadeva, saj sprejemanje zakonodaje zaradi same sebe, zgolj zaradi ene »kljukice« več v programu zakonodajnega dela, nima popolnoma nobenega smisla. Sprejemanje evropske zakonodaje je zaradi stalnega medsebojnega nadzora in potrebe po dogovarjanju med tremi ključnimi institucijami - Sveta EU, Evropskega parlamenta in Evropske komisije - ter stalne vključenosti civilne družbe v proces odločanja, namreč tako zapleten proces, da je sprejetje zakonodaje, ki bi favorizirala točno določeno podjetje ali skupino podjetij, praktično nemogoče. Glede predstavnikov Monsanta pa moram reči, da se do sedaj še nisem srečal z njimi. Glede na to, da je vodstvo Evropskega parlamenta lobistom Monsanta pred kratkim celo preklicalo akreditacije za vstop v EP, tudi močno dvomim, da se bomo kdaj srečali.

16. 10. 2017 15.45
Vzdevek: 
Sredinska Mateja
Glasovanje: 
Povprečno: 5 (2 votes)
Pozdrav, zanima me, kako se razumete s kolegi levo usmerjenih evropskih političnih strank, predvsem iz Evropske združene levice, za katero sem slišala, da podpira celo socialistični projekt v Rojawi na severu Sirije. Kakšno je vaše mnenje o njihovih političnih prepričanjih, ter o tem, kako ga izvajajo v praksi? Hvala za odgovor.
Odgovarja Franc Bogovič
Hvala za to zanimivo vprašanje! Za razliko od slovenskega političnega prostora, kjer je kakršno sodelovanje med »levico« in »desnico«, ne glede na temo, z ene ali druge strani takoj označeno za izdajstvo, kolaboracijo, in še kaj, je način dela v Evropskem parlamentu zelo drugačen. Ker ni klasične delitve na »koalicijo« in »opozicijo«, je za sprejetje določene zakonodaje potrebno bistveno več povezovanja, pogovarjanja in sodelovanja. Rezultat je zato kompromis, za katerega vemo, da ni idealen za nikogar, a vendar je odločitev sprejeta v pozitivnem vzdušju, kljub različnim izhodiščem poslancev glede na to, iz katere politične skupine izhajajo. Sam dobro sodelujem z vsemi slovenskimi kolegi, tudi iz druge strani političnega pola - Igorjem Šoltesom iz Zelenih, Tanjo Fajon iz S&D ter Ivom Vajglom iz ALDE. Tako sva npr. s Tanjo Fajon skupaj organizirala svetovno premiero dokumentarnega filma o briških vinarjih »Terra Magica« in konferenco za »Boljšo perspektivo mladih Zahodnega Balkana« v Bruslju, z Igorjem Šoltesom sva v Planici pripravila skupno konferenco o razvoju turizma v območjih v nacionalnih oz. krajinskih parkih, idr. Dobro sodelujem tudi z madžarskim poslancem Tiborjem Szanyjijem iz S&D, s katerim sva bila uspešna pri zagotavljanju sredstev proračuna EU za projekt Pametnih vasi, s hrvaškim poslancem Davorjem Škrlecom iz vrst Zelenim odlično sodelujeva na področju energetike in pametnih eletroenergetskih omrežij, itn. Zelo bi bil vesel, če bi se podoben model sodelovanja prenesel tudi v slovenski politični in medijski prostor, saj bi se tako lahko vsi veliko bolj ukvarjali z vsebinami, s prihodnostjo, kot pa s tem, kdo iz »leve« je pil kavo s kom z »desne« - in s kakšnim namenom ter kdo je bil pred več kot 70 leti na kateri strani. Vsak evropski poslanec ima svoje prednostne naloge in področja dela, ki jim sledi na podlagi svojega svetovnonazorskega prepričanja. S posameznimi projekti ostalih poslanskih kolegov nimam težav, v kolikor so transparentni, skladni s pravili in v skladu s poslanstvom, ki ga ta funkcija prinaša.

24. 10. 2017 13.42
Vzdevek: 
Špela
Glasovanje: 
Povprečno: 5 (1 vote)
Kako se vam pa dopade tale DeEP projekt na Radiu Študent, in kakšno je vaše splošno mnenje o tem radiu?
Odgovarja Franc Bogovič
Zelo zanimiv je vaš projekt DeEP, v katerem sem z velikim veseljem sodeloval, kot vselej pa tudi z veseljem sodelujem z vašim Radiom Študent. Čeprav je tale debatni projekt časovno zahteven in intenziven (10 zaporednih dni kakršnihkoli vprašanj) in ste mi v njem zastavili resnično kopico najrazličnejših vprašanj, da sem včasih komaj našel čas v celodnevnih prenatrpanih urnikih z mnogoterimi obveznosti, v tem časovnem obdobju na relaciji Strasbourg – Bruselj – Ljubljana – Krško – in še nekaj krajev po Sloveniji ter na Zahodnem Balkanu (Beograd, Srbija). Podpiram vsak tak, podoben ali drugačen projekt, platformo, ki omogoča prostor za razpravo neposredno z državljani in o aktualnih temah, ki se tičejo vseh nas in so pomembne za naše prihodnje življenje, tako v EU kot v Sloveniji. Zato moje iskrene čestitke za projekt in želim vam, da ga čim bolj popularizirate. :)

17. 10. 2017 00.11
Vzdevek: 
Milan Barok
Glasovanje: 
Povprečno: 4 (3 votes)
Kakšen študent je bil Franc Bogovič?
Odgovarja Franc Bogovič
Odločil sem se za študij živinoreje in poljedelstva in bil študent višje agronomske šole v Mariboru. Kot študent sem bil radoveden, zvedav, pa tudi nabrit, v duhu mladostnih fantovskih let. Študij agronomije me je zelo zanimal, saj sem to področje sicer že od malih nog spoznaval v praksi na domači kmetiji, tako da danes trdim, da je bil moj študij po principu »dual-learning« sistema, saj sem na domači kmetiji preizkušal tisto, kar sem se učil med študijem. Bil sem eden od najboljših študentov v generaciji, študij sem končal zelo hitro. Seveda pa so tudi meni študentska leta poleg študija pomenila tudi odraščanje in druženje, ki nas je kolege s faksa povezovalo skozi učenje, tako v teoriji kot v praksi. Za enega izmed izbirnimi predmeti sem si izbral tudi vinogradništvo in tako pridobil nekaj znanja s področja vinogradništva in vinarstva, seveda pa smo študentje tudi uživali na vinogradniških ekskurzijah po Sloveniji, ko smo spoznavali različna slovenska vina. Med sošolci v Mariboru so bili kolegi iz vseh treh slovenskih vinorodnih dežel, tako da smo preizkušali vina, ki so jih sošolci prinesli tako iz Primorske, Štajerske in seveda mi iz vinorodne dežele Posavje. :)

24. 10. 2017 14.45
Vzdevek: 
kaja
Glasovanje: 
Povprečno: 5 (1 vote)
Ukinitev roaminga je pogosto izpostavljena kot velik dosežek Evropske Unije in dokaz kakšne prednosti evropa prinaša državljanom. Ta dosežek sicer pozdravljam. Hkrati pa se mi kot državljanki zdi, da le ne gre za tako kompleksno zadevo in da bi roaming lahko ukinili že mnogo prej. Torej, da se nekaj, kar je v bistvu prikaz počasnega delovanja evropskih institucij predstavlja kot velik dosežek. Zavedam se, da so v ozadju tudi interesi komunikacijske industrije, vendar je prav evropska politika tista, ki bi morala odločiti, da interes državljanov pač pretehta in da se interesa industrije tu ne upošteva. Zakaj torej roaming ni bil ukinjen že 10 let nazaj?
Odgovarja Franc Bogovič
interesa industrije tu ne upošteva. Zakaj torej roaming ni bil ukinjen že 10 let nazaj? V enem izmed svojih odgovorov na tej platformi projekta RA Študent sem že omenil, kako poteka proces usklajevanja stališč in politik na ravni EU, med 28 oz. v prihodnje kmalu 27 držav članic. Ta proces je zahteven in terja svoj čas, da se stališča in politika tako na ravni držav članic kot EU ter ukrepi zatem - uskladijo. To je en vidik. Drug vidik je dejstvo, da evropsko družbo prav tako sestavljamo vsi skupaj: tako državljani, kot gospodarstvo, kmetijstvo, šolstvo … in vsi mnogoteri deležniki, kjer imamo vsi nek svoj interes. Zato je bil tudi na temi »Roam like at Home« zahteven dialog, ki je terjal svoj čas, pogajanja, usklajevanja itd., da je EU lahko prišla do te rešitve, ki je v veliko korist vseh državljanov EU. Strinjam se, da od zunaj marsikdaj izgleda, da se neke dobre rešitve usklajujejo počasi, vendar je treba razumeti, kako velikanski napor in postopek je včasih za to potreben. V vsakem primeru pa lahko za roaming rečem, da je rešitev EU odlična, in super je, da smo do nje prišli – bolje pozno kot nikoli, in da državljani EU končno koristimo privilegij te rešitve, ki je mnogi drugi, ki v EU potujejo iz sosedstva EU ali tretjih držav, žal nimajo.

26. 10. 2017 09.47
Vzdevek: 
Integracija?
Glasovanje: 
Povprečno: 5 (1 vote)
Spoštovani, kakšno je vaše stališče do predloga Evropske komisije za povečano sodelovanje policije in drugih organov držav članic na ravni EU prek Interpola pri dekodiranju šifriranih podatkov? Kako si razlagate deklarativno stališče Komisije, da bi morali pospešeno sodelovati na področju dekriptiranja, a hkrati naj s tem ne bi od podjetij zahtevali tako imenovanih "backdoors"? Kako je to sploh možno?

17. 10. 2017 21.52
Vzdevek: 
Vito
Glasovanje: 
Povprečno: 5 (1 vote)
Kako kot poslanec ocenjujete razmerje moči med Evropskim parlamentom, svetom in komisijo? Je ustrezna ali bi si želeli kakšne korekcije?
Odgovarja Franc Bogovič
Evropsko unijo sestavljajo države članice, ki imajo sicer vsaka svoje nacionalne institucije treh vej oblasti - zakonodajno, izvršno in sodno, smo pa v evropski zvezi povezani tudi zato, ne samo da koristimo vse temeljne svoboščine in prednosti, temveč tudi, da s prenosom dela izvrševanja nalog na evropske institucije združujemo »sile« za cilje ili dosego skupnih interesov, ki pa bi jih posamične države mnogo težje dosegle same, če sploh, še posebej v svetovnem merilu. Je pa res, in s tem se zelo se strinjam, da je proces delovanja vseh ključnih evropskih institucij, kot so Evropski svet, Svet EU, Evropski parlament in Evropska komisija izredno kompleksen. Zato kot tak navzven deluje kot težak birokratski aparat, kar po mojem mnenju tudi je, je pa hkrati tudi zelo res, da je sistem usklajevanja mnenj, stališč in interesov 28 oz. kmalu 27 držav članic izredno zahtevno, ne le na politični ravni (tu se namreč sestajajo najvišji politični predstavniki držav članic in usklajujejo stališča do najbolj perečih in ključnih aktualnih vprašanj EU), temveč tudi na »izvršni« (Evropska komisija) in zakonodajni (Evropski parlament). Razmerje med institucijam na evropski ravni je logično in smiselno, tudi če primerjamo z nacionalno »delitvijo« oblasti v naši državi denimo, bi si pa marsikdaj želel, da bi bilo delovanja tega razmerja bilo bolj učinkovito in predvsem operativnejše in odzivnejše, in ne toliko »mastodont-ovsko«. Predvsem pa si želim, da bi Slovenija kot država začela na bruseljskem parketu igrati bolj strateško, preudarno in organizirano vlogo, kot pa jo igra sedaj. In to v vseh evropskih institucijah, kot tudi sicer prek interesnih združenjih in drugih organizacij, ki so aktivne v Bruslju. Več bi morali investirati v svojo vlogo v Bruslju, več strokovnega kadra – in delovati bolj povezano in strateško.. Primer teran je na primer pokazal, kako so se te igre zavzemanja za svoje interese v Bruslju šli naši sosedje, ki imajo pole predstavništva države pri EU oz. veleposlaništva, tudi predstavništva svojih regij in županij. Dokler bomo v Sloveniji delovali po logiki, da v Bruslju ne moremo veliko vplivati, ker smo majhni in ker nam je škoda kakega evra več za boljšo ekipiranost in strokovnost naših predstavništev, bo za nas na bruseljskem parketu toliko težje zastopati in ščititi naše interese.