Vprašanja | DeEP

V obdobju med 4. in 11. junijem 2018 bo na vaša vprašanja odgovarjala evropska poslanka Tanja Fajon.

Tanja Fajon je poslanka Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu. Na tem položaju je že od leta 2009, pred tem pa je 8 let delala kot dopisnica iz Bruslja za Radiotelevizijo Slovenija. Je diplomirana novinarka, študij je zaključila na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, podiplomski študij mednarodne politike pa je opravila na Univerzi v Parizu. Kot novinarka je delala tudi za Radio Glas Ljubljana, časopis Republika in televizijsko mrežo CNN.

Funkcije v Evropskem parlamentu:

Članica:
- Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE)
- Delegacija za odnose z Bosno in Hercegovino ter Kosovom (DSEE)
- Delegacija v skupni parlamentarni skupščini Euronest (DEPA)
Nadomestna članica:
- Odbor za zunanje zadeve (AFET)
- Posebni odbor za davčne odločbe in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom (TAXE)
- Delegacija pri odboru za parlamentarno sodelovanje EU-Moldavija(D-MD)
- Delegacija za odnose z vseafriškim parlamentom (DPAP)

11. 6. 2018 00.40

Vzdevek:

Mateja

Glasovanje:

Vaše mnenje o prihajajočem Copyright Law in predvsem Article 13 ki prihaja v parlament 20. 06.

Odgovarja Tanja Fajon

Glasovanje v pristojnem odboru EP JURI bo predvidoma 20.6. Zadeva je še v pogajanjih, pogovori potekaji o več različicah kompromisov, glasovanje še ni potrjeno, tako je mogoče pričakovati tudi morebitno odložitev. V nadaljevanju bodo sledili trialogi, pogajanja med institucijami, ko bodo stališče morale sprejeti tudi vlade. V zvezi s členom 13 so zaključki ta trenutek preuranjeni. Ni še razlogov za preplah, saj ni mogoče napovedati, kaj bo nazadnje sprejeto, če sploh bo.

5. 6. 2018 16.59

Vzdevek:

Vransko96

Glasovanje:

Koliko imate še kontakta z matično stranko SD in ali bi vas zanimalo delo v slovenski politiki?

Odgovarja Tanja Fajon

Vsak dan. Sem podpredsednica SD, mednarodna sekretarka, vodja Sveta za zunanje odnose in stranko zastopam tudi v predsedstvu evropske politične družine PES. Aktivno sem sodelovala pri pripravi programa za nedavne državnozborske volitve, zlasti v delu, ki govori o zunanji in evropski politiki. Dejavna pa sem bila tudi na terenu s kandidati. S kolegi v stranki tesno sodelujem, prav tako z ministri in poslanci, saj soustvarjamo politike. To sodelovanje je ključno tudi za moje delo v Evropskem parlamentu, kjer sem prav tako podpredsednica skupine Socialistov in demokatov. V Sloveniji tako aktivno v poliitki sodelujem že od prve izvolitve v Evropski parlament. Možnosti, da bom še bolj aktivno delovala v Sloveniji, nikoli nisem izključila.

5. 6. 2018 17.02

Vzdevek:

Kmica

Glasovanje:

Iskreno - A ste kdaj poslušali Radio Študent?

Odgovarja Tanja Fajon

Radio Študent sem rada poslušala že v študentskih časih. Imela sem celo priložnost, da sem kot mlada novinarka za Študent naredila nekaj prispevkov. Tudi zadnja leta imam sem in tja priložnost, da se v program oglasim in z veseljem odgovarjam na vprašanja, povezana z Evropsko unijo in delom v parlamentu. V avtu pa tudi pogosto preklopim na postajo, ker me zanimajo vsebine in ker je dober izbor glasbe.

5. 6. 2018 17.05

Vzdevek:

Kosove

Glasovanje:

A v Albaniji še obstaja tisti lokal z vašim imenom? Ste ga kdaj obiskali?

Odgovarja Tanja Fajon

Danes iskreno ne vem, ali lokal v Tirani z imenom Tanja Fajon še obstaja. Nazadnje in morda tretjič skupaj sem ga obiskala pred kakim dobrim letom med službenim obiskom Albanije. Lastnika sem spoznala šele nekaj mesecev po odprtju lokala, ko sem zanj izvedela iz medijev. Takrat me je presenetilo. Ko sem prvič prišla tja bolj v šali, mi je vzelo sapo, kako je lastnik preuredil z mojimi fotografijami, skodelicami, in še. V zahvalo za to, ker sem v Evropskem parlamentu kot poročevalka zagovarjala odpravo vizumov za državljane Albanije. Za Albanijo in posebej za mlade ljudi je bil to velik korak na poti v EU. Z lastnikom, prijetnim možakarjem v zrelih letih, pa sva se žal težko sporazumela, saj nisva našla skupnega tujega jezika za sporazumevanje.

6. 6. 2018 15.14

Vzdevek:

Rolkar

Glasovanje:

Koliko kilometrov ste prekolesarili v času kampanje? Kolikšna je bila povprečna hitrost?

Odgovarja Tanja Fajon

V prostem času jih verjetno prekolesarim več. Mislim, da sem se kandidatom in kolegom v kampanji pridružila tri ali štiri dni in odpeljala skupaj okoli 150 km. Hitrost? Nismo divjali, ni bil namen. V skupini je nujna previdnost na cesti. Je bil pa ta del kampanje sproščujoč in posebej dobrodošel za stike z ljudmi in nenazadnjd tudi druženje med nami.

7. 6. 2018 02.03

Vzdevek:

Abe

Glasovanje:

Če se ozrete v zgodovino socialdemkotatskih in socialističnih strank, kateo osebo najbolj občudujete oz. jo imate za zgled?

Odgovarja Tanja Fajon

Veliko bi jih lahko naštela, pa naj omenim le nekatere velike osebnosti iz zgodovine. Med njimi Martin Luther King, Clara Zetkin, pa pozneje Anna Lindh, iz današnje dobe pa tudi Bernie Sanders in Jeremy Corbin, oba sem imela možnost osebno spoznati. Z obema se v marsičem strinjam, in sta mi zgled voditeljev z vizijo in odločnostjo.

7. 6. 2018 14.24

Vzdevek:

yunker

Glasovanje:

Bi glasovali za ukinitev plenarnih sej EP v Strasbourgu? Zdi se kot nepotreben strošek...

Odgovarja Tanja Fajon

Ne bi glasovala za ukinitev plenarnih sej EP. Da bom natančna. Glasovala bi za ukinitev sedeža EP v Strasbourgu, ker gre za izjemno potrato časa in denarja. Se pa zavedam zapletov in različnih interesov držav članic EU. Za ukinitev sedeža EP v Strasbourgu in selitev vseh aktivnosti v Bruselj, je potrebno soglasje vseh držav. Smiselno bi bilo iskati dogovor v smeri, ki bi sicer izjemno lepo stavbo v Strasbourgu, ki ob meji z Nemčijo simbolizira tudi mir, izkoristil za sedež kake od mednarodnih evropskih institucij, ali podobno. Da bi stavba ohranila namen in živela naprej.

7. 6. 2018 14.25

Vzdevek:

fdvjevc

Glasovanje:

Top 3 evropske države poleg Slovenije?

Odgovarja Tanja Fajon

Nimam top treh držav. Preprosto jih je mnogo več. Zelo rada potujem in odkrivam nove kulture, zgodovino, spoznav ljudi in njihovo življenje. Je pa seveda prva in edina, ki je moj dom, Slovenija. In je iskreno tudi država, ki je z vsemi svojimi naravnimi danostmi in ljudmi enostavno najlepša. Vsak konec tedna, ki ga preživim doma, so majhne počitnice. Slovenci smo lahko zelo ponosni na našo majhno deželo.

7. 6. 2018 14.27

Vzdevek:

istrijan09

Glasovanje:

Bi podprli izstop iz Nata in zakaj ne?

Odgovarja Tanja Fajon

Slovenija je vstopila v NATO z namenom skupnega in učinkovitejšega spopadanja z morebitnimi varnostnimi tveganji. V današnjem žal nemirnem svetu je razvoj mehanizmov kolektivne varnosti pomemben. Slovenija je tudi podpisnica namere o stalnem strukturnem sodelovanju evropskih držav (PESCO) in verjamem, da lahko država s svojimi specifičnimi znanji in kompetencami prispeva k mednarodnemu sistemu miru in varnosti. Smo del skupne evropske varnostne politike in v tem trenutku nimamo razlogov za izstop iz NATA.

8. 6. 2018 11.09

Vzdevek:

Birokrat

Glasovanje:

Dostikrat slišimo, da je EU tehnokratska institucija in da ima parlament predvsem vlogo potrjevanja predlogov komisije. Kakšno je v resnici razmerje moči med parlamentom in komisijo

Odgovarja Tanja Fajon

Tako kompleksna organizacija, ki združuje 28 (kmalu 27) držav in tako velik zakonodajni stroj je dokaj hitro označen za tehnokratskega. Glede na to, da v projekt Unije verjamem in se zavzemam za njegov obstoj in okrepitev, se počutim kot da delam bolj ideološko kot tehnokratsko. Seveda so tehnične stvari in podrobnosti, ampak so del poti do končnega, vsebinskega cilja. Komisija predlaga zakonodajo (tako kot Vlada doma), Parlament in Svet ministrov (sestavljen iz držav članica) pa potem odločata, ali in s kakšnimi spremembami bo ta sprejet. Predlog komisije je dokaj odvisen od tega, kdo je komisar za določeno področje in kdo je predsednik Evropske komisije (trenutni predsednik je recimo iz Evropske ljudske stranke), nadaljnja obravnava pa spet od političnih nazorov držav članic in od poslancev v Parlamentu. Včasih se tudi glas državljanov pokaže za prelomnega, saj dobro organizirana civilna družba lahko spremeni marsikatero odločitev. Dober primer trenutnega razmerja političnih sil je zakonodaja na področju migracij in azila, ki je v zadnjih letih žrtev desnih vlad in politik temelječih na konceptu varnosti, tudi takrat, ko ta ni zares ogrožena.

deep2nav