Nizozemska podružnica nevladne organizacije Greenpeace je obelodanila del vsebine trgovskega sporazuma med Evropsko unijo in zvezo držav Mercosur, ki združuje Argentino, Brazilijo, Paragvaj in Urugvaj. Gre za 171-stranski dokument, ki vsebuje dogovore s tajnih sestankov med predstavniki Evropske komisije in Mercosurja. Dokument vključuje šest poglavij, ki urejajo različne aspekte trgovanja. Več pove Kees Kodde iz nizozemske izpostave Greenpeace.
Pogajanja o trgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in Mercosurjem v tajnosti potekajo že od leta 2000. Če bi bil sporazum dosežen, bi šlo za največjo trgovinsko partnerstvo Evropske unije. Pogajanja sicer ne potekajo gladko. Po težavah v zgodnjih 2000-ih so bila ta ponovno zagnana maja 2010. O razlogih za počasno dogovarjanje govori Andrej Gnezda iz organizacije Umanotera.
Ena glavnih točk razkritih dokumentov je uvoz mesa in drugih živil iz držav Mercosurja. Sporazum med drugim predvideva dodaten uvoz 73 tisoč ton govejega mesa in 600 tisoč hektolitrov etanola. Države Mercosurja v Evropsko unijo že izvozijo 200 tisoč ton govejega mesa letno. Za lažjo predstavo povejmo takole. V Latinski Ameriki bodo klavnice obdelale dober milijon krav, namenjenih v Evropsko unijo. Evropska unija trenutno zakolje 25 milijonov krav. Gnezda opozori predvsem na dve problematični točki. Prva je zniževanje konkurenčnosti evropskih živinorejcev, druga pa je nižanje standardov kvalitete mesa.
Pri vprašanju kvalitete mesa, ki ga omenja Gnezda, velja posebej izpostaviti brazilskega giganta JBS. Gre za največjega predelovalca mesa na svetu. Slednji je od maja letos vpleten v enega večjih korupcijskih škandalov v državi. Direktor podjetja je pred preiskovalci priznal, da so v firmi podkupovali tako najvišje državne uradnike kot tudi lokalne prehranske inšpektorje. Polnjenje pravih žepov jim je tako omogočilo prodajo malodane gnilega mesa.
Poleg tega nevladne organizacije poudarjajo tudi okoljske posledice povečanega izvoza mesa iz držav Mercosurja. Mesna industrija že zdaj velja za enega največjih onesnaževalcev, dodatno povpraševanje pa bi še vzpodbudilo izsekavanje pragozda za namen obdelovalnih površin. Več pove Kees Kodde.
V zameno za povečan uvoz mesa in drugih živil v Evropsko unijo želi slednja izvažati več avtomobilov. To je pripeljalo tudi do konflikta med predstavniki živinorejskega in avtomobilskega kapitala. Prvi je očitno potegnil pregovorno “ta kratko”. Gnezda.
Kees Kodde opozori tudi na poglavje o varstvu intelektualne lastnine. Tu se obeta zaostritev patentnih pravic nad zdravili, posledično pa manj generikov in dražja zdravstvena oskrba.
Današnji Offsajd zaključuje Gnezda. Ugotavlja, da se ima Evropska komisija na področju transparentnosti še dosti naučiti, navkljub lekciji, ki jo je evropska javnost pripravila ob pogajanjih za sporazum TTIP.
*Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP2 – Delovanje Evropskega
parlamenta, ki poteka od septembra 2017 do junija 2018 in ga podpira
Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne
odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za
uporabo podanih informacij v oddaji. *