deep2nav

Britoff pesticidov in Eme

Avtor: 
Žiga Smolič
Tip oddaje: 
BritOFF
Termin: 
16. February 2018 08.05

EU britoff (10:05): 

Izjava

V nekoliko manj pozitivni atmosferi, kot jo je med svojim obiskom Strasbourga v tem tednu izkusil hrvaški premier Andrej Plenkovič in predvsem brez poskusa samopromocije, se znova vračamo k pregledu novic iz Evropskega parlamenta.

Evropski parlament je vzpostavil nov komite, katerega naloga  bo od naslednjega meseca dalje vezana na poostren nadzor avtorizacijske procedure pesticidov v Evropski uniji. Vzpostavitev tridesetčlanskega komiteja se kaže kot odziv Evropske unije na kritike in skrbi, ki so nastale ob podaljšanju dovoljenja za uporabo herbicida glifosata. Oktobra lani je vprašanje nadaljnje uporabe glifosata povzročilo tudi nestrinjanja med Evropsko komisijo in parlamentom. Komisija je namreč predlagala možnost nadaljnje uporabe za dodatnih 10 let, medtem ko je parlament na koncu pristal na podaljšanje do konca leta 2022. Glifosat pa še zdaleč ni edini zdravju in okolju škodljiv pesticid, ki se uporablja v prostoru Evropske unije. Ne glede na vsa opozorila o kancerogenosti glifostata je ta v Evropski uniji v uporabi že od leta 2002, kar pomeni, da bo v uporabi neprekinjeno kar 20 let. Ob boku z večkrat ponovljeno izjavo poslancev Evropskega parlamenta, ki opominja, da so standardi varnosti hrane Evropske unije eni najzahtevnejših na svetu, se tako pojavlja vprašanje podrejenosti Evropske unije koorporacijam, ko gre za avtorizacije zdravju škodljivih pesticidov.

Nedavno poročilo naravovarstvene organizacije Pesticide Action Network opozarja, da kar 90 odstotkov testov, ki določajo raven škodljivosti pesticidov, izvedejo znotraj podjetij, ki pesticide proizvajajo. Tako se v Evropski uniji, sodeč po opozorilih okoljevarstvenikov, strogi zakonodaji na področju pesticidov navkljub na podlagi neučinkovitih testov prodajajo številni zdravju škodljivi pesticidi. K temu lahko dodamo tudi opozorila Evropske agencije za varnost hrane, ki izpostavlja sorazmerno nizka sredstva, ki jih prejema od Evropske unije. V letu 2017 je denimo prejela 80 milijonov evrov, medtem ko je Evropska agencija za zdravila razpolagala z 322 milijoni evrov sredstev.

Vpliv industrije na področje zakonodaje o pesticidih v Evropski uniji obrazloži Hans Muilerman iz okoljevarstvene organizacije Pesticide Action Network:

Izjava

Nevladne organizacije pozdravljajo vzpostavitev 30-članskega komiteja, ki bo začel delovati z naslednjim mesecem. O učinkovitosti, ki jo bo komite dosegel na področju okolju in zdravju prijazneje naravnane avtorizacije pesticidov, pa bomo najverjetneje lahko govorili šele po nekaj mesecih.

Malezijske oblasti so napovedale aktivno nasprotovanje prepovedi uporabe palmovega olja, ki naj bi v Evropski uniji v veljavo stopila z letom 2021. Prepoved palmovega olja v Evropski uniji najbolj prizadene prav malezijsko gospodarstvo, saj ta država trenutno proizvede približno 40 odstotkov palmovega olja na svetu. Eden izmed navedenih ukrepov Malezije proti prepovedi palmovega olja v Evropski uniji je pritožba na Svetovno trgovinsko organizacijo.

Malezija v Evropo letno izvozi 2 milijona ton palmovega olja, od česar je približno 30 odstotkov namenjenih uporabi za bio gorivo. Več kot 40 odstotkov obdelovalnih površin v Maleziji pa je namenjenih prav pridelavi palmovega olja. Siew Keong, malezijski minister za plantažno industrijo, ki je v tem tednu obiskal Evropsko komisijo, je razočaranje izrazil predvsem nad dejstvom, da bo palmovo olje v Evropski uniji prepovedano že z letom 2021, medtem ko je prepoved nekaterih drugih rastlinskih olj napovedana šele čez 9 let. Keong je med drugim napovedal, da bodo pritisk na odločitev Evropske unije poskušali okrepiti z združitvijo z Indonezijo, Tajsko, Kolumbijo in nekaterimi afriškimi državami, s katerimi se bodo, v kolikor bo to potrebno, pritožili na Svetovno trgovinsko organizacijo.  

 

Evropska komisija je še dodatno zaostrila nadzor domnevne teroristične propagande na spletnih omrežjih. Komisija bo v tem mesecu odobrila osnutek zakona, po katerem bodo spletna omrežja dolžna cenzurirati vsakršno teroristično propagando. O poostritvi nadzora nad domnevno teroristično propagando smo že poročali, a spomnimo, da od ustanovitve Evropskega internetnega foruma, v katerem so podjetja Facebook, Youtube, Twitter in Microsoft povezana z evropskimi vladami, minevajo že tri leta. Le od leta 2015 so podjetja, vključena v internetni forum, z avtomatskim mehanizmom cenzurirala 42 tisoč domnevno terorističnih vsebin.

Ob 08:05:

Državni zbor je s 34 glasovi za in z 31 proti sprejel Zakon o spodbujanju investicij, katerega namen je izenačitev tujih investitorjev z domačimi. Poleg tega zadeva tudi različne oblike investicijskih spodbud, kot so subvencije, krediti, subvencionirane obrestne mere in možnost občinske prodaje nepremičnin podjetju po cenah, nižjih od tržnih.

Zakon opredeljuje tudi strateško investicijo, kar pomeni, da bo investicija, katere vrednost bo v predelovalni ali storitveni dejavnosti vredna vsaj 40 milijonov evrov in bo ustvarila vsaj 400 mest, opredeljena kot strateška investicija. Na področju raziskovalno-razvojne dejavnosti pa je kriterij prepolovljen. Sodeč po opozorilih nevladnih organizacij je problematičen predvsem 7. člen zakona, ki zadeva razlastitve. Z jasno vzpostavljenim kriterijem strateške investicije ta pade v področje javnega interesa, iz česar sledi, da lahko zasebne investicije v imenu javnega interesa privedejo do razlastitve druge zasebne lastnine.

Vodstvo RTV je organizatorje lanske prireditve Ema prijavilo Komisiji za preprečevanje korupcije. Visoki stroški in sporno sklepanje pogodb izven postopkov javnega naročanja so naleteli na očitke v nadzornem in programskem svetu zavoda. Slednja za neupravičeno porabo sredstev krivita predvsem direktorico televizije Ljerko Bizilj, ki sicer nepravilnosti pri izvedbi prireditve zanika. Izpostavimo, da je Ema 2017, ki jo je RTV izvedla na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, namesto predvidenih 600 tisoč evrov stala 1,3 milijona evrov.

Za konec se ustavljamo še na drugi strani Atlantika. V Argentini so se včeraj začeli protesti proti varčevalnim ukrepom vlade predsednika Mauricia Macrija. Stavkajoči sindikati zahtevajo prekinitev množičnih odpuščanj v javnem sektorju in razveljavitev pokojninske reforme, sprejete v decembru 2017. Protestniki nasprotujejo tudi predlogu reforme o delu, ki naj bi olajšala odpuščanje delavcev in zmanjševala prispevke delodajalcev v sistem socialnega varstva. Protesti so napovedani vse do naslednje srede. Protestniki so do zdaj blokirali glavne avenije v Buenos Airesu in nekaj manjših ulic, organizatorji protestov pa napovedujejo razširitev le-teh po celotni državi.

 

Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP2 – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od oktobra 2017 do junija 2018 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji. Obiščete lahko uradno spletno stran projekta.

 

 

*Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP2 – Delovanje Evropskega
parlamenta
, ki poteka od septembra 2017 do junija 2018 in ga podpira
Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne
odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za
uporabo podanih informacij v oddaji. *