Program Erasmus je pri nas poznan predvsem kot študentska izmenjava. Vendar ta evropski mladinski program ponuja veliko več kot le to. Pri nas se z izvajanjem projekta Erasmus ukvarjata Center za mobilnost in evropske programe, ali krajše CMEPIUS in zavod za razvoj mobilnosti mladih MOVIT. CMEPIUS se bolj osredotoča na študijske izmenjave, medtem ko MOVIT razpisuje različno dolge projekte, ki jih razna mladinska društva izvajajo v okviru Erasmusa.
Erasmus se je začel izvajati pred tridesetimi leti, pri nas pa smo ga zagnali pred sedemnajstimi leti. Od leta 2014 se je znotraj Erasmusa pričel izvajati tudi projekt Mladi v akciji, ki združuje različne projekte. Trajal bo vse do leta 2020, njegov namen pa je izmenjava delovnih izkušenj in pridobivanje neformalnega znanja. Koristijo ga lahko mladi med 13 in 30 letom, od svojega prvotnega namena - izmenjevanja znanja v sklopu študijskih izmenjav - pa se je precej razvil, saj sedaj omogoča veliko več.
Študentske izmenjave v okviru Erasmusa so kar pogoste, dijaške pa se zgodijo redkeje. Morda je za to krivo dejstvo, da se tovrstne izmenjave promovirajo kot študentske, prav tako ni zanemarljivo, da smo dijaki manj samostojni. Problem je tudi v šolanju. Kot dijak se v gimnaziji učiš snov, ki velja za splošno razgledanost, na faksu pa je posameznikova izobrazba že bolj usmerjena. Pri nas ni srednješolske smeri, ki bi v celoti potekala v tujem jeziku - razen program mednarodne mature, ki zajema zgolj en razred na generacijo za zadnji dve leti šolanja. Študij v tujini postaja dostopnejši tudi zaradi smeri, ki potekajo v angleščini.
Poleg učne mobilnosti Erasmus ponuja tudi možnost sodelovanja za izmenjavo dobrih praks. To ponuja možnost različnim organizacijam, ki se ukvarjajo z mladinskim delom, da se lahko povežejo z društvi z istimi interesi v tujini in tako izmenjujejo svoje izkušnje. Namen projekta je zviševanje zaposljivosti mladih. Ker je to navsezadnje evropski projekt, morajo interesne skupine za pridobitev sredstev izpolnjevati določene pogoje. Evropska unija od organizacij pričakuje predvsem spodbujanje socialnega podjetništva, participacijo in aktivno državljanstvo ter pridobivanje kompetenc za višjo kakovost mladinskega dela. Tovrsten projekt traja od 6 mesecev do dve leti.
Mobilnost mladih pa ne pomeni zgolj študentskih izmenjav. Veliko mladinskih društev Erasmus izkoristi za večdnevne izmenjave. Tovrstne izmenjave se lahko udeležijo člani EU, stari med 13 in 30 let. Za to skrbi zavod MOVIT, ki se pri nas ukvarja predvsem z mobilnostjo, ki ni povezana s šolstvom. MOVIT vsako leto izda razpis, na katerega se lahko prijavijo različne organizacije, projekti pa so nato financirani z evropskim denarjem. Tako lahko skupina mladih za malo denarja obišče drugo državo, kjer se poveže z drugo skupino in izvede skupni program, ki si ga zadajo v projektu. To koristijo raznovrstna društva in zavodi, predvsem pa študentska in kulturna društva.
Za takšne projekte je letos Evropska unija namenila približno 3,5 milijona evrov. Ta denar načeloma zadostuje prevozu, prehrani in prenočitvam udeležencev projekta.
Ideja projekta je vzpostaviti bolj mobilen delovni in učni trg znotraj Evropske unije. Mladi z izkušnjo bivanja v tujini pridobijo vpogled v življenje, kot bi ga lahko imeli, če bi se izselili v tujino. Erasmus je sicer zabaven projekt, ki nudi možnost potovanja in pridobivanja izkušenj, vendar si EU od mladih ne želi zgolj tega. Vzpostavljanje vseevropske identitete postavlja Evropski uniji veliko vprašanje, kako naj izgleda človek prihodnosti Evrope in kako doseči, da bo to postal.
Zato program, kot je Erasmus, sploh obstaja. Mladi so tista interesna skupina, ki ji je treba privzgojiti vse vrednote svetovljanskega Evropejca. Dokler je človek še mlad, se ga lahko prepriča v skupne vrednote Evrope. Vendar vse težje verjamemo solidarnosti in možnosti, da bi lahko našli redno zaposlitev. Program promovira pridobivanje kompetenc, ki bodo koristne pri pridobitvi zaposlitve, vendar je že kakovostno mladinsko delo težko pridobljeno, kaj šele redna zaposlitev. Tudi sama solidarnost je znotraj evropskega prostora postala le še beseda, ki jo lahko prosto mečemo naokoli. Zasnova projekta se zdi neškodljiva, vendar je v trenutnem času, ko Evropski uniji vlada vsesplošna kriza, težko govoriti o združeni Evropi, v kateri smo vsi enaki drug drugemu, ko pa se EU komaj še drži skupaj.
S tem projektom skuša Evropska unija vzpostaviti medevropski prostor, v katerem med seboj sodelujejo vse njene članice. Želi si mobilne integriranosti svojih članov, zato vlaga v prihodnost s tem, da skuša pomagati mladim. Vendar je za integracijo in vzpostavitev mednarodnega prostora potrebno veliko več, kot le to. Erasmus je nenazadnje projekt, ki ga večina ljudi koristi za študentsko izmenjavo, in ne potovanje, na katerem izpolnjuje cilje nekega programa zato, da bo to potovanje sploh lahko finančno pokrila.
Pred letom dni se je v evropskem parlamentu porodila ideja, da bi vsakemu članu EU za njegov osemnajsti rojstni dan podarili interrail vozovnico. To bi mladim omogočilo, da bi lahko videli Evropo pod svojimi pogoji, in ne v okviru že vnaprej določenega programa. Tudi ta ideja ima seveda namen zbuditi evropsko zavest, vendar v manj podjetnem smislu.
Evropska unija si želi aktivne člane. To skuša doseči s poznavanjem strukture EU in ozaveščanjem mladih, da so del evropske skupnosti. Vendar pa je poznavanje uradnih struktur dokaj suhoparno, da ne govorimo, da prav to vzpostavlja splošno neoliberalno mišljenje. Morda bi bila Erasmusu odlična alternativa brezplačna interrail vozovnica. Včasih lahko mladi dosegajo cilje EU brez vnaprej določenih programov, ki bi jim morali slediti. Vozovnica bi to avtonomijo lahko omogočila, saj bi vsak dijak Evropo videl s svojimi očmi, in ne kot priložnost za delo ali študij.
Kljub vsemu je Erasmus prijeten projekt. Imaš možnost šolanja v tujini, s katerim pridobiš novo izkušnjo. Če si srečen in v drugi državi najdeš skupino ljudi, ki ima podobne interese kot na primer društvo, v katerem si, lahko pridobiš denar. Erasmus ima nekatere negativne lastnosti, vendar ni tako slabo zasnovan. Seveda obstajajo za doseganje podobnih ciljev, kot jih ima Erasmus, alternative, glede teh pa bodo morali poslanci v parlamentu EU še uskladiti svoje mnenje. Konec koncev vidijo prihodnost v mladih, zato tudi želijo, da bi izkoristili vsako možnost, ki nam je dana.
Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje, in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.