Lepo pozdravljeni v evropskem Balkan ekspresu, oddaji aktualnopolitične redakcije Radia Študent na 89,3 MHz. Danes o financiranju medijev s strani Evropske unije na tako imenovanem Zahodnem Balkanu.
Kar ste slišali, je bil izsek iz nedavnega televizijskega intervjuja z Davidom McAllisterjem, glavnim poročevalcem Evropskega parlamenta za Srbijo, ki je na kratko povzel stališče parlamenta in Evropske unije do svobode medijev v regiji.
V pisni obliki lahko kot izhodišče za cilje in želje Evropske unije v medijih vzamemo letno poročilo o stanju svobode medijev na Zahodnem Balkanu, ki ga pripravlja raziskovalna služba Evropskega parlamenta v okviru približevanja teh držav EU.
Letošnje poročilo, izdano v začetku maja, poudarja, da kljub ustreznim zakonskim ureditvam in načelni pripravljenosti za izboljševanje stanja države v zadnjih letih tečejo na mestu in ni vidnega napredka. Še več, po raznih statističnih indeksih so prav vse države, torej Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Albanija in Makedonija, zdrsnile po grafu navzdol. Brankica Petković z Mirovnega inštituta opozarja, da vendarle ne gre le za balkanski, pač pa za evropski ali pa kar globalni trend.
Poročilo, imenovano Trendi medijske svobode 2017, kot glavne izzive medijev na Zahodnem Balkanu v prvi točki poudari grožnje in napade na novinarje, ki prepogosto ostanejo nerazrešeni. Neimplementacija oziroma nespoštovanje zakonov s strani oblasti sta poudarjena kot problematična aspekta predvsem na področju slabega dostopa do informacij javnega značaja. Kriza javnih radiotelevizij sicer največ skrbi vzbuja v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu, kjer je ogrožena sama eksistenca teh inštitucij, povsod pa se spopadajo s politično kolonizacijo in instrumentalizacijo. Lastništvo medijev in njihovo financiranje sta netransparentna, kar je problem že od privatizacije naprej. Slabe plače, ki lahko tudi zamujajo, prekarno delo, neplačevanje prispevkov so vse dejavniki, ki širijo samocenzuro in bralcem namesto kvalitetnega novinarstva ponujajo tabloidizacijo.
Vsi ti dejavniki so le simptomi globalnega zdrsa demokratičnih standardov, meni Petković in pojasni, kje vidi vzroke za takšno stanje.
Kaj torej dela EU, da bi bilo novinarjem bolje? Organizacije konferenc, določanje smernic, nagrade za raziskovalno novinarstvo, vzpostavitev regionalne novinarske platforme in finančna pomoč v okviru programov približevanja EU.
Kako Evropska unija financira medije, pojasni Oliver Vujović, novinar in generalni sekretar Jugovzhodne evropske medijske organizacije.
Financirani pa niso samo mediji, ampak tudi drugi projekti, kot je izobraževanje novinarjev.
Petković se zaveda, da Evropska unija v zahodnobalkanske medije vlaga veliko finančnih sredstev, ki pripomorejo k razvoju kakovostnega novinarstva, a hkrati poudarja, da ta ista Unija podpira ravno vlade, ki se borijo proti neodvisnim novinarjem.
Pokroviteljski odnos Evropske unije do Balkana tako po Petkovićevem mnenju rezultira v shizofreni situaciji, v kateri se je EU pripravljena pogovarjati in sodelovati z voditelji z avtokratskimi težnjami v zameno za mir, stabilnost in pro-EU usmerjenost držav.
Poslušate Balkan Ekspres, v katerem spoznavamo politiko Evropske unije do medijev v državah Zahodnega Balkana.
Brankica Petković z Mirovnega inštituta opiše lastno izkušnjo z evropskimi projekti na področju novinarstva, bolj specifično pri podeljevanju nagrad za raziskovalno novinarstvo v državah Zahodnega Balkana in v Turčiji. Evropska unija se pri tem ne vpleta neposredno v delo organizacij in novinarjev, ki jih ravno tako ne plačuje neposredno, pač pa jih za njihovo delo kasneje nagradi.
V omenjenem izboru letošnjega leta tako lahko med prvouvrščenimi po posameznih državah najdemo dokumentarec Smeti, ki jih jemo, ki izpostavlja pomanjkljivo preverjanje kvalitete hrane v Albaniji. Za Bosno in Hercegovino je glavno nagrado pobrala zgodba Vladar podzemlja o zločinih vidnega politika vladajoče stranke. Za Kosovo Sedež milijonarjev, zgodba o obogatitvi številnih članov Osvobodilne vojske Kosova. Vzorec se nadaljuje.
Novinarji so tako redno nagrajeni, ker izpostavljajo kriminal in korupcijo istih vladajočih, ki so zavezniki EU.
Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.