V začetku letošnjega leta je Evropska komisija predstavila novo strategijo na področju ravnanja s plastičnimi odpadki, Strategijo o plastiki. O razlogih za razvoj strategije na prvem letošnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans.
Temeljni cilj nove strategije je zagotoviti, da bo do leta 2030 vsa plastična embalaža primerna za reciklažo ali za ponovno uporabo, in to na stroškovno učinkovit način. Komisija želi omejiti plastiko za enkratno uporabo, namerno uporabo mikroplastike in zmanjšati količino odvrženih plastičnih odpadkov z ladij, ki uničujejo morske ekosisteme. Strategija med drugim predvideva tudi uvedbo davka na plastiko, ki bi lahko poleg obdavčitve digitalnih podjetij in davka na ogljikove izpuste delno nadomestil izpad prihodkov v evropskem proračuna po izstopu Velike Britanije iz Evropske unije. Evropski poslanci so - po besedah Igorja Šoltesa iz skupine Zelenih - sicer do tega skeptični, saj naj bi do zakonske implementacije prišlo šele s formiranjem nove Evropske komisije leta 2019.
Strategija tako predstavlja nove ukrepe za lažji prehod na bolj krožno gospodarstvo, zmanjšanje onesnaževanja s plastiko ter spodbujanje inovacij v gospodarstvu, predvsem v plastikarskem sektorju, ki zaposluje 15 milijonov ljudi in je leta 2015 ustvaril 340 milijard evrov prometa. Uresničevanje teh ciljev bo komisija podprla z dodatnimi sto milijoni evrov v okviru programa Obzorje. Do zdaj je v okviru tega programa za podobne cilje že namenila 250 milijonov evrov. Igor Šoltes sicer izpostavlja, da je financiranje ki spodbuja razvoj v smeri krožnega gospodarstva zaenkrat še vedno precej omejeno in nejasno.
Od proizvedene plastične embalaže le 5 odstotkov ostane v gospodarskem ciklu, ostalo se izgubi po zelo kratki prvi uporabi, kar po izračunih komisije letno stane med 70 in 107 milijard evrov. Večina plastike - skoraj 70 odstotkov - se zavrže in konča na odlagališčih in v sežigalnicah. Ravno na tem področju pa zasledimo največjo disonanco med okoljevarstveno politiko Evropske unije, ki jo med drugim predstavlja Strategija o plastiki, in dejanskim ravnanjem s plastiko in plastičnimi odpadki. Podobno kot pri ravnanju z mešanimi odpadki večjo odgovornost za gospodarno ravnanje s plastiko in plastičnimi izdelki nosimo potrošniki, ne pa proizvajalci plastičnih izdelkov: predvsem plastenk, vrečk in embalaže za prehranske izdelke. Na ravni Evropske unije deluje več lobističnih podjetij, ki z evropsko, pa tudi nacionalno zakonodajo v večini primerov uspešno dosegajo blažje rešitve za plastikarske proizvajalce glede proizvodnje in ravnanja s plastičnimi izdelki po njihovi uporabi. Poleg tega pa s financiranjem ali članstvom v upravnih odborih nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z gospodarnim ravnanjem s plastiko na ravni potrošnje in reciklaže, vplivajo tudi na njihove strategije in odločitve.
Na to v svoji nedavni študiji opozarja tudi Korporativni evropski observatorij, ki je izdelal detajlno analizo lobistov v več evropskih panožnih združenjih proizvajalcev plastične embalaže za hrano in pijačo. Eden izmed lobistov je Eamonn Bates, predsednik lobističnega podjetja Eamonn Bates Europe Public Affairs. Bates zaseda mesto generalnega sekretarja v podjetju Serving Europe, ki združuje gigantske proizvajalce hitre hrane in pijač, med drugim Burger King, McDonalds in Starbucks. Pa tudi mesto generalnega sekretarja v podjetju Pack2Go, panožnem združenju proizvajalcev embalaže za enkratno rabo za podjetja s hitro prehrano. Kot pojasni Vicky Cann, raziskovalka Korporativnega evropskega observatorija, se je Bates kot predstavnik obeh podjetij v zadnjih letih večkrat sestal z Evropsko komisijo, pri kateri je lobiral za ukrepe v smeri večjega ozaveščanja potrošnikov in zakonodajnih sprememb glede ravnanja z odpadki, ki bi koristile plastikarskim proizvajalcem.
Presečišče interesov plastikarskih lobistov z nevladnimi organizacijami postane očitno ob dejstvu, da Bates med drugim zaseda tudi mesto generalnega sekretarja v podjetju Clean Europe Network. Podjetje, ustanovljeno leta 2012 kot hčerinska družba prej omenjenega Pack2Go, je sicer poznano pod imenom European Litter Prevention Association, ki v sodelovanju z nevladnim sektorjem in javnostjo izboljšuje in oblikuje sisteme in tehnike za preprečevanje ustvarjanja odpadkov za enkratno uporabo in upravljanje z njimi. Vpliv obeh podjetij na oblikovanje industriji všečnih kampanj je po besedah Vikcy dokaj očiten.
Sogovornica se z evropskim poslancem Igorjem Šoltesom strinja, da uvedbo obdavčitve plastike in plastičnih izdelkov za enkratno uporabo ovirajo močni lobistični interesi plastikarske in embalirne industrije ter astronomski prihodki, ki jih te ustvarjajo in dosegajo med 300 in 400 milijardami evrov letno.
Pri nas lobistični interesi plastikarske industrije niso vidni na prvi pogled, se pa pokažejo pri tako imenovanem zelenem pranju potrošnikov ali green washingu. Večja trgovska podjetja, med njimi Mercator, Spar, Lidl in Hofer potrošnike prepričujejo o svoji okoljski ozaveščenosti s prodajo recikliranih plastičnih, papirnatih ali tekstilnih vrečk. Z nakupom teh naj bi potrošniki prispevali k gospodarnejšemu ravnanju s plastiko, pri tem pa podjetja ne omenjajo ogromnih količin kartonske in plastične embalaže, med drugim pa tudi hrane, ki jih ta podjetja pri svojem poslovanju zavržejo.
Sprega trgovskih podjetij z nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z zaščito okolja, je prisotna tudi v Sloveniji. Na domači spletni strani društva Ekologi brez meja, enega izmed večjih in vplivnejših okoljevarstvenih društev pri nas, zasledimo reklamno pasico Hoferjeve tako imenovane Okoljevarstvene kampanje Manj je vReč, ki z društvom sodeluje tako, da od vsake prodane tekstilne vrečke, za katero boste v trgovini odšteli 1,99 centov, 5 centov nameni dejavnostim društva. O sodelovanju Ekologov brez meja z različnimi gospodarskimi družbami več pove Jaka Kranjc.
Hofer je do zdaj prodal nekaj več kot 13 tisoč vreč, Ekologi brez meja pa bodo od tega tako dobili nekaj manj kot 700 evrov. Po besedah Kranjca minimalni prispevek, ki ga društvu nameni podjetje, ni zanemarljiv, saj bodo v sklopu svetovne čistilne akcije Očistimo svet 2018 septembra sodelovali tudi pri čiščenju rek .
Kranjc je sicer vodil "lahkotno" kampanjo #plasticnipost, ki je v obdobju med 14. februarjem in današnjim dnem na spletu z deljenjem fotografij ljudi ozaveščala o smiselnosti izogibanja plastičnim vrečkam in plastiki za enkratno uporabo.
Ne pozabite torej naslednjič, ko nakupujete v Hoferju ali kateri drugi trgovini, s seboj vzeti papirnate ali blagnate vrečke. Lahko pa jo tudi kupite in prispevate za boljši svet brez plastične embalaže in plastičnih odpadkov. Saj veste, ko je manj vreč, imate piva več.
*Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP2 – Delovanje Evropskega
parlamenta, ki poteka od septembra 2017 do junija 2018 in ga podpira
Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne
odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za
uporabo podanih informacij v oddaji. *