OSMA
Natanko deset ur nas še loči do inavguracije novega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa. Ker so napovedane padavine, upamo, da Trumpa ne doleti podobna usoda kot Williama Henryja Harrisona pred 176 leti. Ta je s skoraj dvournim inavguralnim govorom, ki ga je opravljal v snežnem metežu brez plašča in klobuka, rekorder v času trajanja govora. Za posledicami pljučnice je umrl mesec dni kasneje.
Smrtnost zaradi pljučnice pa se v ZDA uspe zvišati tudi zaradi finančnih rezov, ki jih v zdravstvu pa tudi v sociali in energetiki načrtuje Trumpova administracija. Časnik The Hill je v javnost plasiral podatke o zmanjšanju potrošnje na zvezni ravni za dobrih 10 bilijonov, ja prav ste slišali, 10 bilijonov ameriških dolarjev v desetih letih. Vzporedno s pripravami na predsedniško inavguracijo se Trumpova tranzicijska ekipa v Beli hiši srečuje s kariernim osebjem ter izrisuje načrte krčenja zvezne birokracije. Trgovsko, Energetsko, Transportno, Pravosodno ministrstvo lahko pričakujejo znatno znižanje financiranja ter ukinitve programov. Obeta se privatizacija korporacije za javno oddajanje, ukinitev pa lahko pričakujejo kulturi namenjene državne institucije. Načrtovani rezi zrcalijo tiste, ki jih je pred časom razdelano predlagal konzervativni think-thank, Fundacija Heritage, ki sicer kadrovsko hrani Trumpovo tranzicijsko ekipo.
Od resnih k resnejšim temam. Oborožene sile Ekonomske skupnosti zahodnoafriških držav ECOWAS so vstopile v Gambijo. Gre za uresničitev grožnje, uperjene proti poražencu predsedniških volitev in dosedanjemu predsedniku Gambije Yahyi Jammehu, ki novoizvoljenemu predsedniku Adami Barrowu ne želi prepustiti oblasti. Barrow je sicer zaprisegel včeraj na veleposlaništvu Gambije v Senegalu. Njegovo zaprisego so podprli tako Združeni narodi kot Afriška unija. Uporni Jammeh je Gambiji vladal kar 22 let, 1. decembra pa je predsedniške volitve izgubil. Poraz je sprva priznal, a si je kasneje premislil.
Spodnji dom nemškega parlamenta je sprejel zakon, ki legalizira uporabo konoplje v medicinske namene. Ta bo na voljo osebam z resnimi obolenji, kroničnimi bolečinami, pomanjkanjem apetita ali slabostjo. Pacienti naj bi bili upravičeni do uporabe konoplje zgolj v zelo omejenih in izjemnih primerih. Kljub legalizaciji uporabe v medicinske namene pa ostaja prepovedano vzgajanje te rastline. Konoplja bo na voljo zgolj kot zadnja možnost, ko druga zdravila ne bodo zadovoljivo delovala. Z nemškega zdravstvenega ministrstva pa so sporočili, da bo hkrati z delno legalizacijo opravljena tudi znanstvena študija, ki naj bi natančneje opredelila učinke konopljine uporabe v takšnih primerih. Že sedaj so lahko nemški pacienti konopljo uporabljali v medicinske namene, vendar sta bila postopek pridobivanja dovoljenja in dostop obsežna in težavna. Po novem bo o upravičenosti uporabe odločal zdravnik, ki bo tudi izdal recept.
DESETA
Evropski parlament je izvolil novega predsednika. Antonio Tajani iz vrst Evropske ljudske stranke je s 351 evroposlanskimi glasovi v 750-članskem parlamentu premagal svoje tekmece. Kar štirje krogi glasovanja so bili potrebni, da je parlament dokončno izbral svojega predsednika. Poslanci, ki so sprva izbirali med sedmimi kandidati, v prvih treh poskusih predsednika Evropskega parlamenta niso izglasovali, saj nihče izmed kandidatov ni prejel potrebne absolutne večine. Šele četrti krog predvideva zmago za kandidata, ki mu uspe pridobiti relativno večino glasov.
Za začetek pojasnimo kontekst, ki je odločilno vplival na volitve. Največji politični grupaciji v Evropskem parlamentu Evropska ljudska stranka, EPP, in Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov sta se ob konstituiranju Evropskega parlamenta leta 2014 dogovorili o veliki koaliciji ter si razdelili vse pomembne parlamentarne funkcije. Mandat predsednika parlamenta naj bi si obe stranki delili. Prva polovica mandata je pripadla Martinu Schulzu iz vrst socialistov in demokratov, medtem ko bi naj v letu 2017 vajeti parlamenta prevzel kandidat Evropske ljudske stranke. Še pred meseci so se pojavljala ugibanja, če ne bo Schulz vendarle poskusil mandat zasedati še naprej do naslednjih evropskih volitev, čemur je bil naklonjen celo predsednik Evropske komisije Jean-Claud Juncker iz vrst Evropske ljudske stranke.
Ugibanja je prekinil Schulz sam z naznanitvijo svojega odstopa ter napovedjo kandidature za nemški Bundestag. S presenečenjem, ki ga je Schulz pripravil predvsem svojim kolegom, evropskim socialistom, je obstoj velike koalicije bil postavljen pod vprašaj in odprl se je prostor za politični boj za njegovo nasledstvo. Zavezništvu socialistov in demokratov je grozil scenarij, ki se je v sredo potrdil. Vodstvo Evropske komisije in Sveta Evrope je z Jeanom-Claudom Junckerjem in Donaldom Tuskom že bilo v rokah Evropske ljudske stranke, vedno bolj realna pa je postajala tudi grožnja, da bodo tudi v Evropskem parlamentu vse vodilne institucije pristale pri EPP.
Socialisti niso pričakovali Schulzevega odstopa, zato nadomestnega kandidata niso imeli pripravljenega. Počasi je postalo jasno, da bo to Gianni Pittella, ki pa je napovedal dokončni propad velike koalicije. S tem propadom se je odprl prostor za veliko število kandidatov, ki so v glasovanju vztrajali dolgo. Najpomembneje se je na tem mestu pomuditi pri Zavezništvu liberalcev in demokratov za Evropo, ALDE, ki je poskrbelo za največja presenečenja v času pred in med glasovanjem. Podporo svojemu kandidatu Guyu Verhofstadtu je ALDE začuda iskal pri italijanskem gibanju petih zvezdic. Ko je ta norost minila, je bilo jasno, da Verhofstadtova kandidatura služi zgolj kot vzvod za pridobivanje čim več ugodnosti od bodoče zmagovalne opcije.
Ali se bosta Verhofstadt in ALDE nagnila k socialistom ali k Evropski ljudski stranki, ni bilo jasno. Zmagovalec in podrobnosti dogovora, ki sta ga na koncu sklenila ALDE in EPP, niso bile znane do zadnjih ur glasovanja. Treba bo počakati še nekaj časa, preden bo jasno, kaj vse je Verhofstadt v dogovorih dosegel zase in za svojo politično grupacijo. Zaenkrat je iz sporazuma razvidno, da bo skupini ALDE pripadlo zelo pomembno mesto predsedujoče Konference predsednikov odborov. Trenutni predsednik iz vrst EPP bo odstopil, nadomestila pa ga bo Švedinja Cecilia Wikstrom iz vrst ALDE.
Konferenca predsednikov odborov je pomembno politično telo, ki usklajuje delo odborov in odloča o političnih prioritetah v parlamentu. Predsednica bo predvsem odigrala veliko vlogo pri pogajanjih o Brexitu s tem, da bo koordinirala delo parlamentarnih odborov, ki so zadolženi za sestavljanje poročil o tem, kako bo Brexit vplival na vsako od področij jurisdikcije odborov.
Ni treba posebej poudarjati, da je ALDE s tem tednom postal še pomembnejši politični dejavnik v procesu Brexita. Vodja liberalcev Verhofstadt je že do sedaj zasedal funkcijo glavnega pogajalca za brexit v Evropskem parlamentu. Dogovor med EPP in ALDE pa po besedah slednjih predvideva tudi krepitev vloge glavnega pogajalca in vključitev liberalcev v srečanja tako imenovanih G5. Sicer neformalna srečanja je sestavljala peterica najvplivnejših oseb institucij evropske unije: predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans, vodja skupine EPP Manfred Weber, nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz in vodja socialistov v parlamentu Gianni Pittella.
Da gre za zelo pomembna srečanja z velikimi učinki na delovanje Evropske komisije in parlamenta, ne skriva nihče. Je pa tovrstni neformalni način vodenja politike za zaprtimi vrati izredno problematičen za marsikoga v Evropskem parlamentu. In prav zato nekateri pozdravljajo prihod Antonia Tajanija, nekdanjega tesnega sodelavca Silvia Berlusconija. Čeprav bi kot nov predsednik Evropskega parlamenta v skupini G5 lahko nadomestil Schulza, Tajani napoveduje drugačno vlogo predsednika. Schulz je bil znan po tem, da se je vmešaval v vse vidike evropskega parlamentarnega življenja. Tajani po drugi strani izjavlja, da naloga predsednika Evropskega parlamenta ni, da forsira določeno politično agendo, ter da bo sam ostal nevtralen in bo pustil evropskim poslancem, da vodijo in določajo politične prioritete.
Če se bo Tajani, kot pravi, strogo držal predpisane vloge predsednika, lahko pričakujemo, da bo glede na njegovega predhodnika nastal nek politični vakuum, od katerega pa bodo vendarle nekateri imeli koristi. Najprej je tukaj 22 parlamentarnih odborov, ki imajo možnost amandmiranja in veta na zakone, ki jih predlaga Evropska komisija. Odbori oblikujejo politike, se pogajajo z vladami in pošiljajo zakone plenarnim zasedanjem, ki o njih glasujejo. Medtem ko je Schulz deloval v smeri povečevanja moči političnih grupacij na račun odborov, lahko v nastopajoči Tajanijevi dobi pričakujemo nasprotno. Druge, ki jim lahko vakuum, ki ga ustvarja nov predsednik, dobro dene, so vlade članic Evropske unije. Tajani je napovedal, da ne bo zavzemal političnih pozicij, ki ne odsevajo volje 750 poslancev, ki jih reprezentira. Ker se teh 750 poslancev zelo redko strinja, lahko pričakujemo precej tišine. Pozitivne spremembe pa čakajo tudi manjše desnosredinske skupine. EPP bodo poleg ALDE družbo delali tudi evropski konzervativci in reformisti, kjer ne manjka evroskeptikov.
In kaj pravzaprav čaka Tajanijev Evropski parlament? Eden izmed večjih izzivov bo gotovo prostotrgovinski sporazum CETA, ki ga mora parlament ratificirati naslednji mesec. Vprašanje je, kako bodo glasovali socialisti, ko ne bo več Schulza in velike koalicije. Tajani pa bo pod velikim pritiskom tudi v pogajanjih o Brexitu, saj bo moral zagotoviti, da bo Evropski parlament kaj več kot zgolj površinsko vpleten, kar bi si zagotovo želela marsikatera vlada držav članic.
Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od novembra 2016 do junija 2017 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.