Državljani in prebivalci Evropske unije imajo pravico dostopa do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (15. člen Pogodbe o delovanju EU). Evropski parlament želi zagotoviti, da je njegovo delo dobro vidno. To je še toliko bolj pomembno, ker Evropski parlament dela predvsem v interesu evropskih državljanov, ki so ga neposredno izvolili. Za lažji dostop do dokumentov je Evropski parlament vzpostavil elektronski register dokumentov. Register omogoča neposreden dostop do večine dokumentov Evropskega parlamenta prek iskalnika. Ti dokumenti so dostopni v elektronski obliki. Dokumenti, ki niso neposredno dostopni prek registra, se lahko posredujejo na zahtevo Večinoma gre za dokumente, nastale pred letom 2001. Dostop ostaja brezplačen in zahteve, za katero se izpolni elektronski obrazec, ni potrebno posebej utemeljiti. Po obravnavi vaše zahteve vam bodo pristojne službe Evropskega parlamenta posredovale odgovor z obrazložitvijo v 15 delovnih dneh.

Državljani EU lahko za mesto evropskega poslanca kandidirajo vsakih 5 let na evropskih volitvah. Vsaka država zase odloči, v kakšni obliki bodo potekale volitve, vendar mora zagotoviti enakopravnost spolov in tajno glasovanje. Na volitvah v Evropski parlament se uporablja proporcionalni volilni sistem. Najnižja starost za udeležbo na volitvah je 18 let, v Avstriji pa 16 let. Odkar je julija 2009 začel veljati enotni statut za evropske poslance, ti prejemajo enako plačo, in sicer znaša bruto mesečna plača poslanca 8.484,05 evra (julij 2016). Izplača se iz proračuna Parlamenta in je obdavčena z evropskim davkom ter prispevki za zavarovanje, tako da njen neto znesek znaša 6.611,42 evra. Države članice lahko plačo obdavčijo tudi z nacionalnim davkom. Možna je tudi uradniška zaposlitev preko Urada za zaposlovanje EU. Institucije EU namreč ponujajo številne poklicne možnosti, ki se razlikujejo glede na izobrazbo. Če ste denimo študirali pravo, ekonomijo ali jezike, je dobro razmišljati o delovnih mestih, na katerih boste lahko kar najbolje izkoristili svoje znanje in/ali pretekle delovne izkušnje. Razmislite tudi o tem, ali se želite zaposliti kot upravni ali kot strokovno-tehnični uslužbenec. V institucijah dela 40 000 zaposlenih in gotovo boste našli odlično delovno mesto tudi zase. Na portalu EU Careers lahko ugotovite, katera vrsta zaposlitvene pogodbe je za vas najprimernejša. Preglejte pogodbe o zaposlitvi za določen in nedoločen čas, ki jih ponujajo institucije EU in se seznanite z različnimi izbirnimi postopki, ki se uporabljajo za vsako vrsto pogodbe.

Odprta metoda usklajevanja je metoda za določitev in sprejetje smernic in skupnih ciljev, s katero se pripravijo kazalci in opredeli najboljša praksa le na tistih na področjih, na katerih EU nima pristojnosti ali pa si pristojnosti deli ali je pooblaščena za izvajanje podpornih ukrepov. S to metodo torej ni mogoče usklajevati večine EU politik, saj se uporablja le na področjih, ki so v pristojnosti držav članic, kot so zaposlovanje, socialno varstvo, izobraževanje, mladi in poklicno usposabljanje. Odprto metodo usklajevanja v Evropski uniji je mogoče opisati kot obliko nezavezujočega prava. Je način medvladnega oblikovanja politike, ki ne vodi k zavezujočim zakonodajnim ukrepom EU in od držav EU ne zahteva, da sprejemajo ali spreminjajo svoje zakone. Po začetnem navdušenju v poznih 1990-ih, so analitiki do metode vedno bolj kritični, predvsem zaradi dvomov o njeni učinkovitosti zaradi njene politične nepomembnosti na nacionalni ravni in pomanjkanja nadzornih mehanizmov. Prihodnost odprte metode usklajevanja je v tem trenutku negotova. Verjetno se bo uporabljala le na tistih področjih politike, ki ne ogrožajo metode skupnosti, torej metode, ki vključuje uporabo rednega zakonodajnega postopka, kot je določeno v členu 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

V času zasedanja v Strasbourgu so poslanci prisotni v plenarni dvorani, kjer se odvijajo razprave in glasovanja, imajo pa tudi številne dodatne obveznosti. Splošna značilnost dela Evropskega parlamenta je, da niso vsi poslanci nenehno prisotni v plenarni dvorani tekom celotnega plenarnega zasedanja. To bi bilo komaj mogoče, ker se po navadi seje začnejo ob 9.00 zjutraj (ali še prej) in trajajo do 23.00 zvečer. Poslanci delajo tudi, če niso prisotni v polkrožni dvorani, saj v posameznih odborih pripravljajo zakonodajne predloge, preden so ti obravnavani na plenarnem zasedanju. Tudi specializacija poslancev je razlog za to, da se posameznih razprav udeležujejo predvsem strokovnjaki političnih skupin za določeno temo, ne pa vsi poslanci. Nenazadnje pa prisotnost vseh poslancev v plenumu med celotnim zasedanjem ne bi bila združljiva z drugimi obveznostmi poslancev, kot so sestanki političnih skupin, tiskovne konference, srečanja z obiskovalci iz svojih volilnih okrožij itd.