Za Balkan brez nacionalizma in vojne

Za Balkan brez nacionalizma in vojne

Oddaja
4. 10. 2018 - 11:40

Napovedi:

1. PETEK 5.10.2018 ob 20h: Info Kafana LXIV: Balkanski anarhistični sejem knjig 2018,  v A-Infoshopu, AKC Metelkova mesto [FB event]

2. TOREK 9.10.2018 ob 18h: Alternativna tržnica, dvorišče pred Menzo pri Koritu, Trg brez zgodovinskega spomina, AKC Metelkova mesto [FB event]

--------------

BASK v Novem Sadu: za Balkan brez meja, nacionalizmov, vojne in izkoriščanja!

Med 28. in 30. septembrom 2018 je v Novem Sadu potekal 12. Balkanski anarhistični sejem knjig oziroma BASK. Gre za skupni projekt balkanske anarhistične in antiavtoritarne mreže in predstavlja enega izmed pomembnih prostorov srečevanja aktivistov in aktivistk v regiji. Njegov neposredni namen je izmenjava informacij, izkušenj in analiz v zvezi z aktualnimi družbenimi boji, vzpostavljanje prostora transnacionalne politične solidarnosti in vzajemne pomoči ter načrtovanje skupnih aktivnosti onkraj nacionalnih meja. Sejem se od leta 2003, ko ga je gostila Ljubljana, seli po različnih mestih v Balkanu. Po letu 2010, ko je BASK gostoval v Zrenjaninu, se je tokrat ponovno vrnil v Srbijo.

Srečanja so se udeležili kolektivi, iniciative, aktivisti in aktivistke iz Slovenije, Srbije, Makedonije, Kosova, Romunije, Bolgarije, Hrvaške, Madžarske, Grčije in iz nekaterih ostalih držav. S svojimi izdajami, publikacijami in drugimi tiskanimi produkti neodvisnega političnega založništva napolnile številne anarhistične založbe, skupine, organizacije oziroma distribucije. Poleg ponudbe literature v večini balkanskih jezikov je sejem nudil tudi številne diskusije, nekaj sestankov in obilo druženja izven uradnega programa. V nadaljevanju predstavljamo nekaj vsebinskih poudarkov, ki jih izbiramo po presoji delegacije Črne luknje, ki se je sejma udeležila tudi tokrat.

Kot je za Balkan pričakovati, je bila ena od osrednjih tem nacionalizem. Grški tovariši in tovarišice so z več zornih kotov predstavili nacionalistične mobilizacie v povezavi z imenom sosednje države Makedonije. Diskusija je imela tako zgodovinske kot aktualne poudarke. Med prvimi smo slišali teze, da je ključ za razumevanje zadnjih mobilizacij iskati v specifični grški dinamiki v zvezi s "t.i. makedonskim vprašanjem". Tega je leta 1992 v kontekstu geopolitičnih pretresov na Balkanu za potrebe preusmerjanja pozornosti ljudi, ki so ravnokar sodelovali v največjem valu družbenih nemirov od diktature naprej, ključno sproducirala grška nacionalistična, cerkvena in militaristična elita. Neskončna privlačnost "makedonskega vprašanja" velja tudi v spremenjenih okoliščinah, tokrat skušajo desničarski neoliberalci v opoziciji z njim sesuvati vlado levičarskih neoliberalcev, slednjim pa ulični fašisti prav pridejo za potrjevanje lastnega antifašizma in s tem za ohranitev svoje oblasti.

Bolgarski tovariši so predstavili iniciativo za redni protest proti fašističnemu shodu "Lukov marš," kjer se že nekaj let v praksi potrjuje moč transnacionalne antinacionalistične solidarnosti, saj se tudi zaradi nje vsaj glede uličnega fašističnega nasilja v Sofiji stvari nekoliko izboljšujejo.

Na BASKu se je odvilo več delovnih sestankov različnih iniciativ. Med njimi omenimo sestanka bazičnih sindikalnih iniciativ iz Balkana in mreže za radikalno samozadostnost na področju proizvodnje hrane. Na prvem so se prisotne iniciative na podlagi vzajemnega informiranja o posameznih bojih so zavezale k razvoju učinkovitih oblik neposredne podpore delavcem in delavkam v boju. Vzpostavili so tudi skupno komunikacijska platformo in potrdili potrebo po delavski samo-organizaciji na delovnih mestih in po transnacionalnem prepletanju bojev. Na drugem so prisotne iniciative vzpostavile mrežo, ki ima ambicijo postati stabilno orodje za izmenjavo informacij glede bojev za samoorganizirano prehransko samozadostnost na Balkanu.

Med ostalimi diskusijami izpostavimo še eno stalno temo in sicer boje v povezavi z migracijami. Tovariši iz Soluna so predstavili nov časopis, ki izhaja tudi v arabskem in perzijskem jeziku, govorci katerega in hkrati migranti so tudi med ustvarjalci. Pri časopisu sicer sodeluje več solunskih kolektivov in predstavlja konkretizacijo pristopa, ki ga grško anarhistično gibanje v kontekstu migrantskih bojev že dolgo zastopa: hočemo živeti skupaj, hočemo se boriti skupaj! Kolektiv iz Aten je v zvezi z isto temo predstavil knjižico Migracije kot zločin, zločin kot odpor, kateri so analizirali procese kriminaliziranja albanskih migrantov v Grčiji.

V navezavi na migrantske boje navedimo tudi izsek iz skupne izjave udeležencev: "Sedaj, ko so balkanske in evropske države ponovno praktično prevzele nadzor nad svojimi mejami, stopajo v ospredje bolj tiha, toda tudi bolj smrtonosna orodja kriminalizacije in rasizma. Ljudje so potiskani na družbeno obrobje, pogosto v ilegalnost in podvrženi najbolj vulgarnim oblikam izkoriščanja. Prepoznavamo, da je nujno potrebno zlomiti stanje izljučenosti, v katerega so prisilno potiskani migranti in beguncei ter razgraditi evropski razčlovečujoči režim meja in koncentracijskih taborišč. Podpiramo vse solidarnostne akcije proti kriminalizaciji migracij, centrom za tujce in hot-spotom."

Precej interesa je požela tudi diskusija o gentrifikaciji na Balkanu, ki je potrdila, da se tudi v tej regiji oči iskalcev kapitalskih donosov poleg naravnih virov in industrije vse bolj obračajo k mestom in azvoju nepremičninarstva oziroma turizma. O tej temi več v posebnem poročilu nekoliko kasneje.

Gledano v celoti se je tokratni BASK odlikoval po odlični logistično-organizacijski izpeljavi ter po relativno množični udeležbi. Na skupščini sejma je bila za prizorišče sejma prihodnje leto potrjena Sofija, kar je simbolno nadvse primerno, saj bo leta 2019 minilo 100 let od ustanovitve bolgarske anarhistične federacije.

-------------

Pogovor s tovariši iz Romunije o tamjkajšnjem anarhističnem in antiavtoritarnem gibanju.

---------------

Taking the cities back - for people, against capitalists explotation

Povzetek iz debate na diskusiji Balkanskega anarhističnega sejma knjig v Novem Sadu

Na sejmu knjig smo naslovili tudi vprašanje gentrifikacije na Balkanu in širše, saj v zadnjih letih v regiji opažamo povečan interes kapitalističnih elit, da poleg vlaganja v industrijo in mega-infrastrukturne projekte prevzamejo tudi pobudo v mestih ter jih spreminjajo v komercialne produkte namenjene večanju dobičkonosnosti po vzoru prevladujočega modela z Zahodnega sveta.

To početje poskušajo politične in kapitalistične elite bolj ali manj prikriti z različnimi metodami, saj se bojijo konfrontacije z lokalnim prebivalstvom. Lokalcem poskušajo prodati zgodbe višje kvalitete življenja – obljubljajo zelena mesta, a v Ljubljani je zelena prestolnica prinesla težji dostop do mesta za tiste iz obrobja; obljubljajo večjo varnost, a v resnici povečujejo nadzor tudi preko številnih nadzornih kamer in večajo pooblastila vedno novim represivnim organom, kakor se to dogaja v primeru mega investicijskega projekta »Beogradom na vodi«; obljubljajo nova delovna mesta, a ustvarjajo slabe prekerne službe v turistični industriji, kot v primeru Cluja in servisnih storitvah, o čemer priča tudi boj Lufthansinih serviserjev v Sofiji .

Za ustvarjanje primernega okolja za kapitalistično izkoriščanje pa so razvili tudi posebna orodja. Eno od standardnih so veliki športni spektakli, zaradi česar je med drugim leta 2004, poleg radiranja celotnih četrti, skoraj bankrotirala Grčija ali Unescova dediščina, ki je komercializirala naravne in kulturne znamenitosti do mere, da so te dostopne le še višjim slojem prebivalstva, kar je šlo v ekstreme denimo v Dubrovniku.

Nekoliko novejša orodja pripravljanja terena za kapitalistično eksploatacijo pa predstavljajo razne kulturne, zelene, mladinske, športne in ostale prestolnice Evrope, ki pod pretvezo dvigovanja nivoja določenega aspekta družbe radikalno režejo v socialno tkivo, ga preko mehanizmov financiranja podredijo taktu zahtev elit in mesta pripravljajo za nadaljnje investicije. Tako so, kot del priprav na Kulturno prestolnico Evrope iz Kineske četrti v Novem Sadu, kjer poteka tudi BASK, že izgnali mnoge samoorganizirane iniciative, skvoterje, samonikle umetnike in rokodelce, z namenom, da bodo ta del mesta spremenili v kulturno cono, jo napolnili s hipsterskimi lokali, startup podjetniki in uglajenimi kulturnimi prizorišči.

Enake taktike bojev proti prevzemanju mest s strani kapitala in vračanja mesta ljudem ni mogoče imeti, saj je vsaka lokalna zgodba specifična, vendar kljub temo skupaj vztrajamo tudi v tem, še enem in istem, boju proti kapitalističnemu izkoriščanju. Pri tem se moramo povezovati s prebivalci in različnimi lokalnimi iniciativami, a moramo pri tem paziti, da ne izgubimo svojega radikalnega značaja, ki ga boržuazni misleci tako radi rekuperirajo in vključijo v svoje kapitalistične, podizvajalske projekte.

Ko se borimo za mesto, se ne borimo za to kar je od družabnih in socialnih mest še ostalo, ampak za mesta, ki si jih želimo v prihodnje – mesta živih skupnosti, kjer si bomo solidarno pomagali pri vzgoji otrok, na skupnosten način razreševali stanovanjska vprašanja, ustvarjali zadruge namenjene zagotavljanju dobrin in servisov za potrebe prebivalcev in predvsem ustvarjali neizključujoče soseske po meri ljudi, kjer ne bo prostora za fašizem in nacionalizem, ampak se bo vsem oblikam dominacije in šovinizma odločno zoperstavilo.

--------

Živa sila

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Reče se anti-DŽentrifikacijska platforma, malakas!

Menjajte podlago!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness