Akademskih 15 nebeškega miru

Akademskih 15 nebeškega miru

Oddaja
5. 6. 2014 - 15.30

Začenjamo na Daljnem vzhodu. Kitajska vlada je sporočila, da bo v še večjem obsegu nadaljevala program, ki podeljuje štipendije afriškim študentom. Konec leta 2013 je na Kitajskem študiralo kar 35.000 Afričanov, katerih večina je tudi prejemala omenjene štipendije. Sicer se je skupno število podeljenih štipendij zvišalo z 10.000 v letu 2007 na nekaj več kot 33.000 v lanskem letu, od katerih jih je 22 odstotkov bilo namenjenih afriškim študentom. Po besedah Cen Jianjuna, direktorja mednarodne kooperacije na ministrstvu za izobraževanje, se bo število štipendij v prihodnje povečevalo. Po njegovem je razlog to, da diplomanti po končanem študiju in vrnitvi v matične države bistveno prispevajo k družbenemu, ekonomskemu in političnemu razvoju svojih držav. Profesorja sinologije na Oddelku za afriške in azijske študije Filozofske fakultete Ljubljana dr. Mitjo Sajeta smo povprašali o možnih razlogih za tako pospešeno vlaganje v Afriko:

(izjava se nahaja v posnetku oddaje)

Prav tako je mnenja, da Kitajska spreminja kolonialne vzorce, ki so jih začrtale zahodne države:

(izjava se nahaja v posnetku oddaje)

Včeraj smo obeležili 25. obletnico protestov na Trgu nebeškega miru v Pekingu, ki so se končali s krvavim masakrom. Leta 1989 je med študenti in intelektualci naraščalo nezadovoljstvo nad avtoritativno oblastjo in ekonomsko politiko komunistične partije. Nezadovoljstvo je rezultiralo v več tednov trajajočih protestih, na katerih so si študentski protestniki in intelektualci prizadevali za demokracijo in človekove pravice v državi. Kasneje so se jim pridružili še delavci, njihova prizadevanja pa so bila v noči iz 3. na 4. junij s posredovanjem vojske krvavo zatrta. Kitajske oblasti o takratnih dogodkih še danes molčijo, pred 25. obletnico pa so na trgu celo poostrile nadzor ter na spletu blokirale vsebine, povezane s pokolom.

Selimo se na Tajsko, kjer je vojska nedavno prevzela oblast in uvedla vojaško pravo. Kmalu zatem so predse poklicali številne politike, novinarje in akademike ter jim prepovedali politično delovanje ali kakršnokoli nasprotovanje vojaški oblasti. Med poklicanimi akademiki jih je bila večina zagovornikov svobode govora in kritikov zakona, ki prepoveduje kakršnokoli kritiko monarhije. Številni akademiki in študentski aktivisti so pred strahom represije tako že mrzlično začeli zapuščati državo ali pa se skrivajo. Razlogi za preplah so tudi navodila univerzam, naj oprezajo za vsakršnimi političnimi aktivnostmi in pa številne hišne preiskave ter zasegi računalnikov raznih aktivistov.

Univerzitetni profesorji so pred dvema dnevoma v Colombu na Šri Lanki organizirali simbolični protest, s katerim so si izpogajali številne zahteve. Med zahtevami so bile višja plača za akademske delavce, umik spornih nastavkov, ki omogočajo vznik privatnih univerz na račun javnih, ter ustanovitev komisije, ki bo vpelajala številne reforme visokošolskega sistema. Sicer je protest potekal v organizaciji sindikata visokošolskih delavcev, ki je podobne akcije speljal že leta 2012, a očitno obljube, ki so jih takrat izpogajali, niso zdržale.

V Združenem kraljestvu se univerze soočajo z vse pogostejšimi in številnejšimi pritožbami študentov. Okoli 120 različnih univerz širom Britanije je poročalo, da se je število pritožb v primerjavi s prejšnjimi leti dvignilo za desetino. Veliko število teh so pritožbe nad ocenami, ostale pa se osredotočajo na vsebino in strukturo študijskih programov. Skupina študentov prava je na primer ogorčena, da se morajo na prakso voziti v 70 kilometrov oddaljeno mesto, kar so zvedeli šele, ko so šolnine že plačali. Visokošolski minister David Willets se je na problematiko pritožb že odzval, pri čemer je mnenja, da je povečano število pritožb povezano z višino šolnin. Študentje tako ob čedalje višjih šolninah tudi hitreje povzdignejo glas in zahtevajo denarju primerno kvaliteto izobrazbe. Očitno so se poistovetili z vlogo potrošnika na trgu izobrazbe, kar v plačljivem šolstvu pravzaprav tudi so.

Na drugi strani pa Britance očitno skrbi problem alkohola v kampusih. Vlada je tako namenila kar 90 tisoč funtov v program, s katerim bo skušala zmanjšati uporabo alkohola med študenti. Institucije bodo tako primorane zagnati kampanje, ki promovirajo odgovorno uporabo alkohola ter formalno izobraževanje osebja o škodljivih posledicah alkohola. Novost je predvsem v tem, da bodo na programe vezane tudi prihodnje akreditacije univerz. Univerze bodo tako v bodoče morale dokazati, da so preprečile ali vsaj omejile alkoholne iniciacije ter tako imenovane “pub crawle”.

Nadaljujemo z novicami z domače grude, kjer se ponovno srečujemo z novičarsko podhranjenostjo. Vlada je minuli teden podala soglasje k razpisom za vpis v magistrske in doktorske študijske programe javnih in koncesioniranih visokošolskih zavodov za študijsko leto 2014/2015. Za magistrske programe je tako na voljo skupaj 15.152 vpisnih mest, za doktorske pa skupaj 645 na univerzah v Mariboru in na Primorskem ter na Fakulteti za informacijske študije. Na mariborski univerzi bo manj vpisnih mest za vpis v doktorski študij kot lani, in sicer 423 za vpis v 1. letnik in 244 dodatnih mest za vpis po merilih za prehode v višje letnike. Bo pa zato več doktorskih mest kot lani vpisala primorska univerza, in sicer 212 mest za vpis v 1. letnik in 77 dodatnih vpisnih mest za prehode v višje letnike.

Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije sta v torek, 3. junija s podporo avtoprevoznikov Gospodarske zbornice Slovenije pred vladnim poslopjem organizirali protestniško akcijo. Na javnem potniškem protestu, kot so dogodek poimenovali, je nekaj več kot sto dijakov in študentov zahtevalo ureditev subvencij za vozovnice do konca koledarskega leta. Protest je hitro obrodil sadove, o katerih nam bo več povedal predsednik Študentske organizacije Žiga Schmidt:

(izjava se nahaja v posnetku oddaje)

Vendar pa kljub obljubam s strani ministrstva in vlade ostaja skeptičen:

(izjava se nahaja v posnetku oddaje)

 

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Inštitut za delavske študije vabi na izredno predavanje Petra Hudisa z naslovom “Marxov koncept alternative kapitalizmu”, ki bo v ponedeljek, 9. junija 2014 ob 18.00 v Trubarjevi hiši literature. V predavanju, ki bo temeljilo na Hudisovi istoimenski zadnji knjigi, bo avtor raziskal, kako Marxova kritika kapitala, produkcije vrednosti in abstraktno občega delovnega časa temelji v večinoma spregledani emancipatorni viziji postkapitalistične družbe, ki se radikalno razlikuje od tega, kar se je v zadnjih sto letih predstavljalo kot socializem ali komunizem.

Service design Slovenia vabi na zaključni dogodek delavnice oblikovanja boljših in učinkovitejših javnih storitev Ljubljana GovJam 2014. Dogodek se bo odvil danes ob 18. uri v coworking centru Poligon, ki se nahaja v prostorih bivše Tobačne. Udeleženci bodo predstavili rezultate delavnice – prototipe javnih storitev. Prisluhniti bo mogoče tudi posebnemu gostu Benu Giddingsu, ki bo iz prve roke zaupal izkušnje prehoda britanskega zunanjega ministrstva na platformo digitalnih javnih storitev GOV.UK, vključno s težavami in izzivom, kako spremeniti miselnost javnih uslužbencev, da ne služijo javni upravi, temveč državljanom.

Dramski krožnik, skupina mladih dramatikov z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete pripravlja končno produkcijo letošnje sezone, predstavo z naslovom “Tukaj ne moremo dihati”. Uprizorjenih bo sedem krajših dramskih tekstov mladih avtorjev pod mentorstvom Drage Potočnjak. Predstava je brezplačna, na odru pa jo bo moč videti v sredo, 11. junija ob 20. uri v prostorih Mini Teatra na Križevniški 1 v Ljubljani.

Kitajske štipendije se ne bi branil Andrej G.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness