Javno pismo vodstvu ŠOU v Ljubljani

Oddaja

Študentska organizacija Univerza v Ljubljani spreminja nekatere temeljne akte. "Predlogi gredo predvsem v smer koncentracije politične moči v rokah direktorja ŠOUL. Tako se na primer predvideva dvotretjinska večina za njegovo imenovanje in razrešitev. Direktor bi po novem “odločal o vseh pogodbah v zvezi s strokovnimi službami, upravljanjem z nepremičninami, računovodskimi in pravnimi storitvami ter o pogodbah v zvezi s subvencionirano prehrano.” V primeru potrditve sprememb bi o razpolaganju z nepremičninami v pravnem prometu študentski zbor odločal le še na predlog direktorja. Suverenosti pa bi se študentski zbor odpovedal tudi v primeru pogodb, ki spadajo v pristojnost direktorja kot poslovodnega organa." Lotili so se tudi financ. " Finančni pravilnik bi se po novem potrjeval z dvotretjinsko večino, spremembe slednjega pa predvidevajo fiksne odstotke za financiranje posameznih sektorjev Študentske organizacije UL. Radiu Študent bi po novem pripadali 4 % prihodkov iz naslova koncesijske dajatve in prihodkov od Zakona o uravnoteženju javnih financ, kar znese približno 160.000 evrov. Za primerjavo, študentski kampus bi prejel kar 9,8 % prihodkov iz istega naslova." Več v prispevku Zbor je mrtev, naj živi direktor


Čistopis 7. Javnega pisma: 

Spoštovani ŠOU v Ljubljani,

kupili smo kampus za 1,2 mio. € pa nimamo prostora za 70 ljudi.

Plenilska organizacija, za kakršno vas vidimo, je vendar uspela vsaj v tem, da je poslanec Jure Novak odkril nova obzorja potrpežljivosti.

Čudi nas, da na govor o tivolskem železnišem loku eno leto ni bilo odziva. Škoda je bila povzročena s študentskim denarjem, ki je bil porabljen za projekt, ki po dostopnih podatkih nima možnosti za uspeh. Pri tem ne gre za večkrat omenjeno povečanje transparentnosti, ampak ravno nasprotno. Edina avtonomija, ki jo študentska organizacija ima, je do študentske javnosti in nadzornih organov. Kampus, kot ga predstavljate, to sploh ni. Noben študent na tem najbolj zanikrnem in neuglednem delu Ljubljane ne bo dobil nikakršne inspiracije za karkoli.

Cesar je nag.

Študentski poslanci niso primerni za to, da upravljajo s tako visokim proračunom (tj. 4 milijone evrov), kar ste dokazali z do zdaj najslabšo investicijo - študentskim kampusom. Za plače se porabi občutno preveč finačnih sredstev, zato vam predlagamo ukinitev sejnin in občutno previsokih plač, kot jo ima na primer direktor. Predlagamo vam tudi zmanjšanje proračuna, sploh na podlagi zmanjšanja davka, ki ga študenti plačajo prek študentskega servisa. Več dohodkov bi lahko namenili drugim zavodom, prav tako bi lahko večji nadzor nad vami izvajala vlada, ki bi uspela uravnavati stopnjo korupcije in transparentnosti.

Tovrstni sebični egoistični nameni, s katerimi poslujete, se s svojo politiko držijo daleč od pravne države. Izvajate manipulacijo in pozabljate, da je politika posebna umetnost delovanja na dolgi rok. Če ste resnično valilnica bodoče državne politike, je naša prihodnost zaskrbljujoča. 

Vzemite v uvid tudi to, da marsikateri študent sploh ne ve, zakaj in kako do takšne moči in možnosti distribuiranja denarja sploh pridete. Bilo bi smiselno razmisliti, da bi to organizacijo vodili na način, ki bi študentom nekaj celo doprinesel.

Poslušalci Radia Študent

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

To pismo nic ne spremeni, potrebna je konkretna akcija!

Kje pa je mogoče prebrati pismo?

Besedilo 7. Javnega pisma je zdaj objavljeno. Prisluhnete mu lahko tudi v zvočni obliki

Zakaj drzava ne funkcionira in ne zapre organzatorje plenjenja studentskega denarja, ker se ze itak vse ve?

Država naj bi reševala oz. nadzirala ŠOU? Pobožne misli oz. ko slepi vodi slepega... (:
Pozdravljam akcijo oz. oddajo pisanja Javnih pisem; morda res "nič ne spremenijo", vendar pot se mora nekje začeti... Pisanje teh Javnih pisem razumem kot kvalitetno povabilo javnosti, da se vključi v javno debato o problemih, ki tarejo našo malo državico in njene institucije. Le pogumno naprej!

Deluje na istem principu v manjsih oblikah. V pojem drzave so vkljucene institucije katere nadzirajo organiziran kriminal. Avtonomnost gor ali dol, vseeno govorimo o kriminalu ki se odvija v Sloveniji in tu se pricakuje od institucij (drzave) da posezejo v (ne)avtonomijo sou in preprecijo naddaljne kriminalne dejavnost z (javnim) studentskim denarjem. Mogoce nekdo misli da drzava ne funkcionira vendar vseeno menimo da je potrebno prekiniti trenutno skodozljno ravnanje, ki se nanasa na organiziran kriminal v sou.

Ko zelje predolgo kuhaš se razpade.

vendar postane lažje prebavljivo. :)

Razpade pa vseeno

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.