Črn Trn - Radikalno agrarna zveza

Črn Trn - Radikalno agrarna zveza

Oddaja
17. 5. 2019 - 12.00

Napovedujemo:

Delovna akcija/delavnica - Working Action

Črn Trn - radikalno agrarna zveza vabi! 25.5. - 2.6. Gradnja hiše iz slamnatih bal na Preserjih v Vipavski dolini
Building a straw house in Preserje / Vipava valley

Never let the fascists have the fields!

18. maja bo v Pliberku ponovno srečanje ustašev. Uradno je prireditev
cerkveno spominska  – dejansko pa gre za srečanje (neo-) faštistov in
fašistk, ki skupno žalujejo za Ustaševsko-državo (NDH), ki je odkrito
sodelovala z Velikonemškim Rajhom.

Udeleženke in udeleženci Ustaša - srečanja so ujeti v pripoved, po
kateri so v letu 1945 Ustaši ter Hrvati in Hrvatice, ki so pobegnili*e,
z osvoboditvijo Koroške postali*e žrtve Partizanov in Partizank ter
aliiranih. Ena glavnih točk tega mita je masaker na Libuškem polju. To
dogajanje pa ni zgodovinsko potrjeno temveč je nastalo iz objav hrvaških
ekzil-skupnosti. Zgodovinsko potrjeno so v zadnjih bojih v okolici
Pliberka nekateri umrli ali bili ranjeni, prav tako so potrjeni samomori
na Libuškem polju.

Srečanje na Libuškem polju je eno največjih fašističnih srečanj v
Evropi! Zato moramo stopiti na cesto, da pokažemo, da skrajno
desničarski ekstremizem, ter zgodovinski revizionizem ne smeta imeti
prostora v naši družbi.

Za več informacij priporočamo blog: www.no-ustasa.at.
Da bi pokazali svoj upor, pozivamo k demonstraciji 18.05.! Srečamo se ob
09:00 na trgu pred kolodvorom v Pliberku (Bleiburg Land).

P.S.: Za prihod iz Dunaja prosimo, da se javite pod sledečim naslovom:
busauswien@riseup.net

Priporočamo skupen prihod – neodvisno od kod – dogovorite se in se
vidimo na cesti!

Za nadaljnje informacije nas lahko kontaktirate pod naslovom:
radikale-linke@riseup.net

Trenutnemu razvoju protestov okoli ustaša-srečanja lahko sledite preko
www.facebook.com/RadikaleLinke

ANARH2019 (Festival autonomne kulture)

Federacija za anarhističko organiziranje (Slovenija & Hrvatska, FAO) svake godine u drugom gradu organizira mali festival anarhizma, kako bi lokalnu populaciju zainteresirali za liberterstvo, ali i kako bi se suradnici i suborci mogli vidjeti i podružiti. Ove godine Anarh2019 održava se u Puli, koji će donijeti druženja, diskusije, izložbu, film, distribucije, after party i izlet u prirodu sljedeći dan kao sadržaj, fokusirajući se na oživljavanje istarskog anarhizma koji je na poluotoku prisutan od 1870-ih.

IZLOŽBA FOTOGRAFIJA I BIOGRAFIJA ISTARSKIH ANARHISTA I DISTRIBUCIJE ĆE BITI PRISUTNE ZA TRAJANJA ANARH2019

Subota 25.5.2019.

18h Uvodna riječ #anarh2019
18:30h Ima li alternative plašljivim sindikatima? (sindikalisti i anarhisti)
20h Inicijativa Protiv političke represije u Rijeci (PPRR)
21:30 Mreže uzajamne pomoći (primjeri iz prakse)
22:30-02h After party #KarloBar (samo za najhrabrije)

Nedjelja 26.5.2019.

12h Uvodna riječ #obranijavnadobra
12:30h Izlet u prirodu (Stoja, u slučaju kiše ne odustajemo)
20h Odjava programa (poljupci i zagrljaji)

p.p.s. festival je samofinanciran uz infrastrukturnu potporu Dnevnog boravka i KarloBar-a (Karlo Rojc) ♥

 

Javna skupščina: Branimo Rog!

 

***** Rdeči alarm v ROGu *****

Alerta antigentrifikacijska!

MOL je ponovno vpregla železne gradbene stroje, ki ružijo po Trubarjevi okrog Roga in čakajo na skorajšnjo zeleno luč sodno-birokratsko-institucionalnega kolesja, da svoje čeljusti usmerijo v lomljenje rogovskih sten...

E neće!

Rog poganja zgodovinski spomin na silovitočudovito obrambo avtonomije junija 2016, vsakodnevno nasprotovanje gentrifikaciji in iskanje novih načinov biti skupaj. To je naš pesek v motorje bagrov.

ZATO:

Se vidimo v torek, 21. maja ob 18h na dvorišču Roga (če bo slabo vreme pa v Socialnem centru Rog) na javni skupščini vseh, ki bomo skupaj zgradile obrambo Roga.

ROGa ne damo za gradbeno jamo!
Avtonomni prostori so za skupnost, ne za kapital!
Zrušimo meje, ne skvotov!

 

Akademski Kolegij

 

HITRI KOMENTARJI, LAHKE NOVICE

 

Lena praksa vrtičkarstva pravi takole: zberite vsa stara semena, pokupčkajte jih po velikosti. Najprej v zemljo zagrebite največja semena, nato plast za plastjo dodajajte manjša in na koncu najdrobnejša. Ne pozabite na rože. Zemljo zalivajte, naj bo vlažna. Čakajte in opazujte. Delajte čim manj. Vrt prezračite s puljenjem manjših sadik, ki jih lahko pojeste v solati - torej sadike solate, rdeče pese, špinače, blitve ipd. Metodologija naj bi delovala. A le, če odpadejo gredice, odpadejo meje, pletje, ...

 

Odpadejo definitivno tudi mroži, ki zaradi izgube ledu pod plavutmi padajo po skalah. V prejšnjem mesecu naj bi ljudi vznemiril nek dokumentarec, kjer je prikazana smrt stotine mrožev, ki so zaradi taljenja ledu morali prisilno zamenjati domovanje na ledenih ploščah s skalnatimi otočki. Po njih se ne znajo premikati in če že prilezejo do vrha in če že ne padejo iz njega zaradi prevelike gneče, pa iz skal ne znajo sestopiti.

 

In ljudje so zgroženi, ljudje so razburjeni. Baje, da ljudi pomirjajo drevesa. V mestnih predelih, kjer rastejo drevesa, naj bi bilo manj kriminala. Je to zaradi tega, ker potencialni tatovi namesto o svojem življenju in njegovi bedi, začnejo razmišljati o lepoti listov jesenske platane? O neomahljivosti pajesna? Ali rastoča drevesa povezujejo z urejeno okolico, tako kot se z odsotnostjo ljudi v hišah povezujejo razbita okenska stekla? Drevesa pomagajo pri shranjevanju energije, izboljšujejo zrak in kvaliteto vode, skadiščijo ogljik...

 

Ogljik naj bi kmalu začele srkati tudi hladilne naprave, torej klime, ki zaenkrat s svojim točkovnim (torej sobnim) ohlajanjem svet bolj segrevajo, kot hladijo. Po najnovejših raziskavah naj bi klime bilo možno transformirati v naprave, ki zajemajo CO2 in ki le tega spreminjajo v olje, uporabno za energijsko oskrbo vozil (kot so tovorne ladje), ki jih je težje elektrificirati. Ideja naj bi načeloma bila zanimiva, a ne tako zelo, dokler ne bo vključevala klimatskih naprav, ki tečejo na obnovljive vire.

 

Če to ne bo šlo, bo pa prav gotovo kmalu mogoč nadzor vremena. Z uravnavanjem vlažnosti zemlje naj bi bili ljudje sposobni sprožiti dež. Pogoji za dež naj bi bili vlaga v tleh, toplota, ki to vlago spremeni v paro in navzgor gibajoč se zrak. Tovrstna praksa čaranja dežja pa ni zanimiva le za kopico agronomov, ampak tudi za NASO, ki je globalnemu monitoringu vlage v zemlji posvetila samostojen satelit.

**********************************************************************************

Črna Trn – Radikalno agrarna zveza

 

Med minulim Antifa festom v Avtonomnem kulturnem centru Metelkova je vzporedno potekalo tudi ustanovitveno srečanje Radikalno agrarne zveze Črn Trn, na katerem so prisostvovali tudi terenski novinarji agro programa Radia Študent.

 

Na pobudo Zadruge Urbane – agrarno urbane platforme in kolektiva se je na srečanju zbralo okoli šest različnih kolektivov, iniciativ, projektov in posameznikov oziroma krajše avtonomnih iniciativ. Na srečanju se je naslovilo vprašanje smiselnosti povezovanja med podeželjem in mestom na področju pridelovanja hrane, pa tudi širše.

 

K ideji o vzpostavitvi še ene mreže na področju pridelave hrane sta Zadrugo Urbano napeljala predvsem dva premisleka. Po eni strani si je kolektiv že ob ustanovitvi, leta 2010, želel povezovanja s sorodnimi avtonomnimi iniciativami. Zato je del svoje energije ves ta čas vlagal tudi v spoznavanje in grajenje trdnejših odnosov s podobno mislečimi, ki so se v letih sodelovanja razvili do stopnje na kateri je možno sodelovati tudi na bolj strukturiran način.

 

Po drugi strani pa »zadružne« analize situacije na področju kmetijstva in vrtičkanja kažejo na ohranjanje trenda konzervativnih kmetijskih organizacij oziroma porast modno-ezoteričnih iniciativ. Z vzpostavitvijo radikalno agrarne zveze želi Zadruga intervenirati tudi v ta družbeno-politični spekter in vzpostaviti alternativo na temu področju.

 

Kakor je bilo slišati na sestanku avtonomne iniciative v zvezo Črn Trn ne polagajo velikih pričakovanj, saj je vsaka iniciativa preokupirana že z lastnimi aktivnostmi. Vendar kljub temu prepoznavajo potencial, ki ga nosi strukturirano povezovanje in vidijo možnosti razvoja, ki ga lahko sedanja mikro sodelovanja prinesejo na dolgi rok.

 

 

Sicer je vzpostavljena mreža tudi praktično naravnana in predvideva solidarnostne pozive na večje akcije – pa naj si gre za gradnjo hiše ali sodelovanje na protestih, vendar je to le eden od vidikov skupnega delovanja. Vključeni posamezniki že sami po sebi predstavljajo ogromen potencial idej in znanja tako iz področja pridelave hrane pa vse do birokracije.

 

Vsekakor pa strukturiran način mreženja olajša tudi vključevanje morebitnih novih sorodnih avtonomnih iniciativ kakor tudi občasno vključevanje posameznikov iz širše skupnosti v posamezne projekte – nekakšen »Woolfing« - ki v Britaniji predstavlja alternativo v Evropi popularizirani mreži za brezplačno spanje na kmetijah v zameno za brezplačno delo »Woofing« oziroma kakor pravijo sami »Woolfing is like Woofing, but with teeth«.

 

Če poskušamo povzeti ideje za Črnim Trnom - gre za povezovanje skupnosti, ki v svojih alternativnih žepih že sedaj poskušajo ustvarjati pogoje za življenje po vrednotah enakosti, svobode in solidarnosti onkraj dominantne kapitalistične družbe, ki deluje skozi okvirje nacionalnih držav s strankarsko demokracijo. Kar pa seveda ni najbolj enostavno početje, še posebej ne v takšnih okoliščinah, ko se iz vseh strani vršijo pritiski k podrejanju in »normalizaciji« pa naj si gre za družino, sosede ali državne institucije. In ravno v takšnih okoliščinah je lahko mreža tudi nekakšno zavetje, ki nudi prostor za premislek in hrabri ohranjanje začrtane poti delovanja.

 

Vendar pa pri Črnem Trnu ne gre zgolj za druženje podobno mislečih vrtičkarjev, skozi Radikalno agrarno zvezo se želi vzpostaviti tudi mehanizme radikalnega političnega delovanja – navznotraj skozi principe delovanja kot so samoorganizacija, avtonomija in ne-institucionalno delovanje, horizontalnost z direktno demokracijo, kolektivizacija zemlje in izmenjava znanja, hrane, semen in orodja, solidarnostno delovanje in kolektivne direktne akcije. Navzven pa si zveza želi vzpostaviti družbeno moč, ki bo zmožna intervenirati v družbo in na takšen način doprinesti vsem silam, ki se borijo za alternativno družbo temelječo na enakosti, svobodi in solidarnosti, v kateri ne bo prostora za kapitalizem, šovinizem, fašizem in nacionalizem.

 

S Črnim Trnom se je na lokalnem nivoju vzpostavila nova samonikla, anti-avtoritarna in onkraj-sistemska politična struktura ter razširila radikalno delovanje anarhističnega gibanja tudi na področje podeželja in pridelovanja hrane, s čimer širi uporno skupnost in krepi pogoje za odpor.

 

Federacija za anarhistično organiziranje je tako dobila novega zaveznika na terenu, v prihodnje pa upajmo, da se pojavi še kakšna podobna struktura, ki bo ob enem uspešno naslavljala potrebe njenih članov in ob enem gradila politično opozicijo dominantnemu modernemu totalitarizmu v družbi, ki nas obdaja. Med drugim v Kilavem Semenu opažamo brbotanje na področju sindikalizma in prekarnega dela, ujeli pa smo tudi že daljnosežne ideje o zvezi obrtnih zadrug.

 

Vendar kakor rečeno - ideje so velike, pričakovanja skromna. Zbrana ekipa na ustanovitvenem srečanju Črnega Trna si želi delovanja na dolgi rok, onkraj logike tempiranega projektnega dela. Organizacijo želi razvijati postopamo in organsko, tako da ta nebi postala sama sebi namen, ampak bi služila kot še eno od uporabnih orodij, ki nam bo lajšalo naše delovanje in delalo naša življenja kvalitetnejša.

**********************************************************************

Štirje letni časi: Pomlad

 

Pred vami je rubrika Štirje letni časi, ki jo bomo v oddaji Kilavo seme slišali v vsakem letnem času enkrat. V vsaki rubriki bodo predstavljena opravila v visokodebelnem sadovnjaku ekstenzivne pridelave. Namen je spoznati opravila tekom leta, rubrika pa je spodbuda vsakemu posamezniku, ki poseduje ali si lahko pridobi vsaj srednje velik košček zemlje, da si sam posadi vsaj eno drevo. S tem ne bo samo posegal v pešajočo pokrajino slovenskih vrtov, ki so se v zadnjih letih, predvsem pri novogradnjah, spremenila v sterilna gojišča travnatih površin, ampak bo naredil korak bližje k samopreskrbi.

 

V današnji rubriki nadaljujemo s pomladjo. Pomlad je prikladen letni čas za sajenje mladega drevja. Najbolje je izbrati drevesa iz lokalnih drevesnic, saj so ta najbolje prilagojena lokalnim razmeram. Pri izbiri sadik moramo biti pozorni predvsem na razraščenost korenin in nastavke krošnje. Korenine morajo biti enakomerno razvite in imeti veliko lasnih korenin. Večje so pri sadikah manj pomembne in se razvijejo kasneje, ko je sadika že dobro okoreninjena.

 

Pri krošnji je pomembno, da je razvejana na vsaj tri ali štiri veje, saj je pri takšni sadiki z malo truda mogoče oblikovati enakomerno razvito drevo. V kolikor so sadike mlajše in krošnja še ni razvita, bo potrebna vzgoja. Pri takšnih sadikah je še posebej pomembno, da zgornji del šibe prirežemo, s tem pa še dodatno spodbudimo rast koreninskega sistema. Sadika bo ob rasti tako prisiljena pognati stranske veje, pri čemer bomo v bodočnosti obdržali tri do štiri veje.

 

Sadike bomo posadili v sadilne jame, ki jih lahko pripravimo že jeseni. Izkopali bomo jamo s krožno obliko, ki naj bo enkrat večja, kot je premer koreninske grude. Globina naj sledi tej logiki, saj je na dno jame dobro dodati tudi uležan kompost. Tega položimo na dno in ga pokrijemo v tanjšem sloju z izkopano zemljo, še posebej takrat, ko je kompost še nekoliko neuležan.

 

Jamo nato izdatno zalijemo, saj navkljub pomladanskim padavinam, globlji deli prsti radi ostanejo suhi. V takšno jamo zabijemo oporo za drevo, ki naj bo nekoliko odmaknjena od središča. To je potrebno narediti pred zasaditvijo, saj s tem preprečimo nenamerne poškodbe korenin, ki bi jih lahko povzročili z zabijanjem kola skozi zakrite korenine.

 

Nato v jamo vstavimo sadiko in jo zakrijemo s humusom, nato pa tega pokrijemo z izkopano zemljo, ki jo na rahlo potlačimo in oblikujemo lijakasto, da s tem omogočimo lažje zalivanje sadike. Zemljo prekrijemo z zastirko, da preprečimo izsuševanje sadilne jame. Drevo nato privežemo na kol v obliki osmice, da mu omogočimo neovirano rast, nato pa še zalijemo zgornjo plast zemlje.

 

V kolikor imamo že obstoječi sadovnjak, je pomlad obdobje, v katerem opravimo pletje okoli debla in košnjo. Ti opravili sta pomembni, saj preprečujeta glivične infekcije in rast različnih mahov in lišajev, ki povzročajo gnitje debla na starejših drevesih. V tem času prav tako redčimo veje, v kolikor imajo preveč cvetov, saj jih lahko obilna letina polomi, s tem pa izpostavimo drevo boleznim.

 

To so bila pomladanska opravila, do poletja nasvidenje.

*******************************************************************************

Etimološko-etnološki kotiček

 

Bob

 

Besedo najdemo v mnogih slovanskih jezikih, tako na primer cerkvenoslovansko bobБ, hrvaško in srbsko bob, rusko bob, češko bob. Praslovansko *bobБ je nastalo iz indoevropske osnove *b(h)ab(h)o-. Iz sorodne tvorbe *b(h)ab(h)ah2 je nastalo še latinsklo faba v pomenu bob in staroprusko babo v istem pomenu. Verjetno gre za reduplicirano tvorbo, katere korenski del je primerljiv z grško besedo phakos v pomenu leča in albansko besedo bathe s pomenom bob. Sorodne so še starovisokonemško boha, nemško Bohne in angleško beansv pomeno bob oziroma fižol.

 

Bob – latinsko Vicia faba, navadni bob. Kulturna rastlina, stročnica, imenovana grašica, v Bohinju in na Dravskem polju pravi bob, na Dravskem polju tudi drobni bob, ponekod tudi eno od poimenovanj za krompir. Bob so poznali staroselci in Slovani ob naselitvi v Vzhodne Alpe. V srednjem veku je bil bob razširjen po vsem slovenskem ozemlju kot pomembno živilo. Ni sodil med splošne dajatve. Kljub uvajanju fižola ob koncu 17. stoletja je bob kot poljski in delno kot vrtnarski posevek ostal pomemben do polovice 18. stoletja, do 2. svetovne vojne je postopno izginjal. Zdaj je bob v prehrani izjema, pogostnejši je kot živinska krma.

 

Bobovo cvetje in stebla so v ljudskem zdravilstvu uporabljali za diuretične čaje. Rahitične otroke so kopali v vodi, v kateri so se kuhale bobove luščine. Sadjarji so bobovo slamo nastiljali ob drevju, preganjala naj bi voluharje. Po ljudskem verovanju so močno dišeči cvetovi boba privlačili duhove, demone in duše rajnkih, ti naj bi prebivali v njegovih cvetovih in plodovih. O bobu govorijo tudi ljudski pregovori.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness