Žiga Jenko: Mentalni maraton

Žiga Jenko: Mentalni maraton

Mnenje, kolumna ali komentar
31. 3. 2020 - 14.00

Sem Ž in od 1. marca v karanteni. Moja se je začela 14 dni prej, zaradi gripe, ki je imela zelo podobne simptome kot novi koronavirus. In ko sem se zadosti pokrpal in se želel vrniti v službo, glasba namreč ni moj primarni vir dohodkov, so zapovedali karanteno. Zajel me je občutek panike in tesnobnosti, ko sem gledal v prihodnost. Po dolgem času je nihče ne more točno napovedati. A po drugi strani so vsi izgovori za moje zaostanke z realizacijo lastnih neprofitnih avtorskih projektov izginili. Dobil sem čas in prostor, ki je za umetnika nujen ...

Zato sem se, po težki sprijaznitvi z odpovedjo delavnice in festivala Neposlušno, katerega program je napovedoval še eno odlično edicijo, prvih dni karantene lotil z umikom od svoje panike in svojih pomirjeval v obliki cukra in hrane. Odločil sem se za 4-dnevni post s čajem in vodo. Že naslednje dopoldne sem med delom od doma izvedel, da sem uvrščen na listo čakajočih. Novica, ki sem jo sicer pričakoval. Glasbeniki in drugi umetniki, kakor tudi ostali prekarci, smo čez noč izgubili vire prihodkov. Na drugi strani pa so se začele kampanje, kot je na primer Bandcampova, ko so se v petek, 20. marca, odpovedali vsem svojim provizijam, glasbenikom v prid.

Kot človeku, ki dela v oglaševanju, se mi je pri tej potezi dvignila obrv. Res so se odpovedali provizijam, a le za en dan, ne za čas, ko umetniki nimajo drugih virov prihodkov, niti je niso vsaj znižali za čas karantene. Tako je zame to le še ena dobra PR-kampanja, s katero je platforma dobila ogromno brezplačnega medijskega prostora in brezplačnih objav na profilih družbenih omrežij glasbenikov, kamor se je življenje te dni bolj kot ne preselilo.

Drugi šok je bil prevzem oblasti desnice, ki pa se je vladanja lotila z radikalnimi potezami in nedemokratičnimi rezi. Surovo in brezkompromisno ter zelo nerodno, predvsem pa netransparentno. Državljani smo med tem bolj ali manj aktivno brez večjega vpliva nergali skozi okenca svojih Facebook profilov. Vprašanje, ki se mi poraja, pa je: Ali nismo morda šli predaleč z vsem skupaj? Ali bi ne bilo bolje strogo karantensko zaščititi ogroženih skupin, ostali pa bi poskrbeli, da obdobje premostimo s čim manj posledicami za gospodarstvo, ker okrevanje gospodarstva bo dolgotrajno? Bojim pa se, da se novi modeli, človeku bolj prijazni, ne bodo uveljavili. Nismo še tam ...

Moj urnik so v teh dneh začele polniti dolgo odložene stvari. Zastana energija je stekla. Čez dan sem kuhal za sina in sedel za računalnikom ter urejal nedokončane glasbene projekte. Panika zaradi posta se je počasi začela umikati iz telesa. Misel na hrano je postala misel brez emocionalnega orkana. Začenjal sem sprejemati situacijo in se je veseliti kot priložnosti. Lahko sem se umiril, poln energije, distanciran od koronastrahu in le še zunanji opazovalec situacije. Odločen, da bom čas, ki ga imam na voljo, izkoristil, kolikor bom le lahko. Začel sem spet jesti in se zvečer odpeljal na enourno vožnjo do Trojan z delovno produkcijo albuma 10 km. Z rezultatom sem bil zadovoljen; sledilo je še nekaj popravkov in izdelava slike za naslovnico albuma. Njeno izdelavo sem zaupal mlajšemu sinu Cenetu (Luvin'), ki je z menoj ujet v stanovanje med izolacijo. Tudi on ta čas izkorišča glasbeno kreativno.

V petek, 27. 3., je objavil svoj četrti hiphop singl Changes na platformah za pretočno poslušanje glasbe s pomočjo Distrokida. Zaenkrat mu gre odlično. Od začetka marca je ustvaril že preko 20.000 poslušanj na Spotifyu, ki je tudi začel s podporo glasbenikom. Za vsak izplačani dolar bodo dodali še enega do vrednosti 10 milijonov eni izmed organizacij, ki pomagajo glasbenikom v stiski. Kar se mene tiče, je tudi to le še ena marketinška kampanja. Sploh ob nepravični delitvi zaslužkov platform za pretočno poslušanje glasbe.

Je pa to za marsikaterega glasbenika, poleg spletne prodaje albumov, edini vir prihodkov v času brez nastopov. Pa tudi ta prihodek se je zmanjšal zaradi manj poslušanja. Umanjkajo poslušanja playlist na delovnem mestu in, kot je ugotovil Cene, tudi poslušanja s strani mladih. Mladi med druženjem zunaj poslušajo glasbo, si jo izmenjujejo. Brez tega se nova glasba težje razširi. Tudi zato smo priča manjšemu številu novih izdaj in celo prestavitvam že napovedanih objav novih albumov.

Če zaključim: Karantena je postala zame priložnost. Priložnost, da se lotim stvari, ki sem jih do zdaj odlagal. A najprej sem se moral umakniti vase in pogledati, kaj je zares pomembno v času, ko imam časa na pretek. Zame je bil umik post, za koga drugega je to lahko kaj drugega. Vem, da bo vse skupaj še nekaj časa trajalo in da tečemo neke vrste mentalni maraton. Zase vem, da ga bom najlažje pretekel z ustvarjanjem in da ga lahko končam v še boljši mentalni kondiciji. Upam, da se enkrat maja spet objamemo nekje na kakšnem koncertu, v vsaj malo drugačnem svetu z več solidarnosti, strpnosti in sožitja.

 

Zapis je za Krizni štab RŠ pripravil Žiga Jenko // https://noiz.bandcamp.com/

Avtorji: 

facebook twitter rss

 

RŠ praznuje 51 let! Če bi radi spodbujali kakovostne radijske vsebine tudi v postabrahamski dobi, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness