Novoizvoljeni Študentski zbor (ŠZ) Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU), ustanoviteljice Zavoda Radio Študent, je na večernem zasedanju 30. 12. 2020 odločal o proračunu 2021, v katerem postavke za sofinanciranje Zavoda Radio Študent ni več. Pred tem je ŠZ ŠOU spremenil Pravilnik o financiranju ŠOU, v katerem po novem ni niti minimalnih odstotkov za financiranje iz koncesijske dajatve za delovanje članov družine ŠOU.

Ni odveč spomniti, da je RŠ med epidemijo ob intenzivnem prilagajanju na nove razmere uspel zagotoviti izvedbo vseh tekočih projektov ter celo okrepiti program, vključno s posebnimi medijskimi pokrivanji novega koronavirusa. Kljub temu je Radio Študent v letu 2020 v primerjavi z ostalimi člani družine ŠOU povsem defavorizirano potegnil najkrajšo (o tem smo pisali spomladi). Ustrezna podpora se zmanjšuje že skoraj desetletje; tako so sredstva ŠOU za RŠ v višini 230.000 evrov iz leta 2012 padala v več valovih in smo nazadnje v lanskem letu prejeli zgolj podporo za redno delovanje v višini 120.000 evrov, kar je tudi rekordno nizka podpora v vsej zgodovini odnosov med RŠ in ŠOU. Z aktualnim predlogom prvega branja proračuna pa si upamo trditi, da je ŠOU ob samem izteku leta 2020 Radiu Študent napisal tako črno napoved prihodnosti, kot se ne piše nobenemu od zavodov družine ŠOU, četudi nesorazmerja niso zadela zgolj RŠ.

Osnutek proračuna ŠOU za leto 2021, ki je tik pred novim letom doživel prvo branje v ŠZ, šteje slabe tri milijone evrov. Najbolj v nebo vpijoče nesorazmerje se poraja pri Študentskem kampusu, ki iz koncesijske dajatve v 2021 prejme 325.000 evrov. Prepričani smo, da se o tem, kaj bodo letos na Kampusu počeli s študentskim denarjem ter kaj so počeli od epidemije dalje, ko so v nasprotju z Radiem Študent delovali v radikalno okrnjenem obsegu, ne sprašujemo le na radiu. 

Na Radiu Študent smo tudi prepričani, da so nesorazmerno nizka sredstva ŠOU, ki smo jih prejemali še lani, porabljena boljše kot milijoni za plače, sejnine in neobratujoče zavode ŠOU. Od ŠOU zato zahtevamo, da nam sorazmerno z znižanjem njihovega proračuna, za katerega sicer razumemo, da je okleščen zaradi posledic epidemije, v letu 2021 nameni vsaj 120.000 evrov. Nadalje se zavzemamo za ohranitev minimalnih deležev financiranja zavodov družine ŠOU. Zahtevamo tudi vključitev Radia Študent v vse pogovore o njegovi negotovi prihodnosti.

Preživetveni izziv, pred katerim se je Radio Študent znašel danes, je brez primere v celotni 50-letni zgodovini te pomembne in tudi v evropskem merilu edinstvene medijske, izobraževalne in kulturne institucije, ki jo trenutno sestavlja več kot 200 mladih honorarnih sodelavk in sodelavcev, ki dnevno ustvarijo 17 ur živega programa. Neumornost udejanjanja vzgojno-izobraževalnega poslanstva Radia Študent vsako leto dokazuje okoli 50 novih sodelavcev, o aktualnosti tega početja priča rekordno število prijavljenih na avdicije RŠ ob koncu preteklega leta (za usposabljanje v novinarskih redakcijah in lektorski službi RŠ se je prijavilo okrog 200 mladih). Na Radiu Študent se je kalilo nadpovprečno veliko danes priznanih akademikov, znanstvenikov, gospodarstvenikov, politikov, izhajajoč iz svojih začetkov na RŠ še danes na polju medijev in kulture redno delujejo uveljavljeni špikerji, radijski in televizijski voditelji, kulturni producenti in menedžerji …, nenazadnje so tu tudi sveže nagrajene novinarske sile, kot je novinarka Znanstvene redakcije RŠ in do lani njena urednica, Zarja Muršič, ki je za pokrivanje novega koronavirusa v preteklem letu prejela nagrado Društva novinarjev Slovenije za izstopajoč novinarski dosežek. Ali kot je jeseni izjavil Jure Longyka: “Radio Študent je civilizacijski dosežek.” Zato bi bila njegova izguba civilizacijski poraz.