Feministična psihoanaliza

Feministična psihoanaliza

Oddaja
Louise Bourgeois, Uničenje očeta (1974)

Majsko oddajo Sektor Ž posvečamo feminističnim kritikam psihoanalize in feministični psihoanalizi. Med njima nam bo pomagala razlikovati dr. Ana Makuc, literarna komparativistka, doktorica ženskih študij in študij spolov, pesnica, prevajalka, učiteljica in sodelavka festivala Rdeče zore. V intervjuju bo govora o zgodovinskih razlogih za odpor mnogih feministk do psihoanalize, o pomembnih psihoanalitičarkah, teoriji intersubjektivnosti Jessice Benjamin in o tem, ali v Ljubljani obstaja feministična psihoanalitična “šola”. Končni postanek: psihoanalitično branje kiperpanka, poezije in psihoanalitičnih teoretičark. Prej in potem: novičke in napovedi dogodkov.

Se slišimo!

*Na sliki delo Louise Bourgeois Uničenje očeta (1974), vir.

V poslušanje priporočamo tudi intervju z dr. Evo Bahovec iz leta 2013. O psihoanalizi, feminizmu in filozofiji se je z njo pogovarjal Jernej Kaluža v oddaji Špajza oziroma Detabuizator. 

*

FEMINIST PSYCHOANALYSIS

The May edition of Sektor Ž is dedicated to feminist critiques of psychoanalysis and feminist psychoanalysis. Our guest dr. Ana Makuc is going to help us distinguish between the two. The literary theorist, women’s and gender studies expert, poet, translator, teacher and Red Dawns Fest co-organizer is going to discuss the historic reasons for the resistance of many feminists to psychoanalysis, important women psychoanalysts, Jessica Benjamin’s theory of intersubjectivity and the possible existence of Ljubljana’s very own feminist psychoanalytic “school”. She will also offer a psychoanalytic reading of cyberpunk, poetry and psychoanalytic theorists. Before and after: news and event announcements.

Tune in!

*On the picture: Louise Bourgeois' sculpture The destruction of the father (1974), source.

 

NOVICE

Oddajo začenjamos s spektakularnim odkritjem revije Ona: feminizem škoduje zdravju! Natančneje, feminizem povzroča težave s srcem! Tako v članku “Zaklenile smo se v kletko, ključ pa izgubile” z 12. maja trdi novinarka Katja Cah, ki povzema mnenje kardiologinje in psihologinje. Za prevod njunih strokovnih spoznanj v ljudski jezik je v brošuri “Žensko srce - celovit pristop k obravnavi žensk s koronarno boleznijo” poskrbela prav tako v Oni citirana publicistka dr. Manca Košir. Takole pravi: “Feminizem je opravil izjemno pomembno družbeno vlogo, zdaj je čas za povrnitev v feminilnost!" Sektorke se iz globin našega rdečega - in od feminizma načetega - srca zahvaljujemo gospe Košir za izjavo tedna!

Iz članka v Oni veje nepoznavanje feminističnih bojev za enakopravnost, saj idejo enakosti enači z domnevnim prizadevanjem feministk za istost vseh spolov in tekmovalnost z moškimi. To zmotno izenačevanje enakosti z istostjo in slavljenje ženstvenosti je v Delu naslovila Mojca Dobnikar. V branje priporočamo njen članek “Ženstvenost in položaj žensk”, objavljen 11. aprila.

Druga novica je stara eno leto, a zato nič manj spektakularna. Se spomnite, kako je stari Slovar slovenskega knjižnega jezika definiral feminizem? Takole: 1. v meščanski družbi gibanje žensk za enakopravnost z moškimi: pospeševanje feminizma in 2. pojavljanje ženskih značilnosti, lastnosti pri moškem: feminizem pri evnuhih. In kako feminizem definira lanska, druga izdaja SSKJ? Enako! Izbrisali so samo socialistični predsodek o feminizmu kot “meščanski” ideologiji, medtem ko pod točko 2 še vedno enačijo feminizem s t.i. poženščenostjo moških, za primer pa navajajo evnuhe. Se samo nam zdi, da SSKJ pišejo feni in fenice viktorjanjskih romanov in orientalne romantike?

Prejšnji teden je v Ljubljani gostovala mednarodna skupina kuratork Red Min(e)d, ki v umetnostih praksah raziskuje možnosti soustvarjanja in sobivanja na nekapitalističen in nepatriarhalen način. Na štiridnevnem dogodku z naslovom »Živi arhiv kot univerzitetni feministični predmet« so o feminističnih kuratorskih praksah in razliki med individualnim ter kolektivnim delovanjem govorile dr. Jelena Petrović, dr. Katja Kobolt, Danijela Dugandzić Živanović in Dunja Kukovec. K sodelovanju so povabile tudi študentke ALUO, cerkljanski festival Deuje babe in beograjsko umetnico Svetlano Maraš. Njeno performativno predavanje “Kje je moja zvočna umetnost?” najdete v arhivu Radia Študent (oddaja Radar, 11. maj), v Sektorju Ž pa smo prisluhnile izseku iz predstavitve Dunje Kukovec, naslovljene HoHo MM Lab.

 

NAPOVEDI

Jutri, 17.5., ob 13h na Kongresnem trgu oz. v parku Zvezda v Ljubljani solidarnostni protest v podporo prebivalcem Makedonije, ki so priča policijskemu nasilju, vladni korupciji, pa tudi geopolitičnim interesom ZDA in Evropske unije, ki mirne duše opazujejo destabilizacijo Makedonije v imenu svojih gospodarskih interesov.

Ženski pevski zbor Kombinat jutri, 17. maja, ob 14h nastopa v Partizanski bolnišnici Franja pri Cerknem. Koncert je posvečen 70. letnici konca druge svetovne vojne in tudi obeležitvi 18. maja, mednarodnega dneva  muzejev.

Jutri praznujemo tudi IDAHOT, mednarodni dan boja proti homofobiji in transfobiji. Ob tej priložnosti Rdeče zore ob 20h vabijo v dvorano Živko Skvotec v Rogu na dokumentarec 'Paris is Burning' (1990). Režiserka Jennie Livingston vas bo popeljala v newyorškso subkulturo balov iz osemdestih. Bal je bil posebna zmes kempovskega plesa in modne piste, edini kraj na katerem je predvsem afroameriška in hispanska gej ter trans populacija lahko predstavljala lastne zakrite spolne in družbene identitete.

Na Ljubljanskem gradu si do septembra lahko ogledate razstavo Barbarstvo muk, razstavo mučilnih naprav, orodij in pripomočkov, ki so jih v Evropi uporabljali med 16. in 18. stoletjem. Žrtve mučenja so bile v veliki meri tudi ženske v montiranih čarovniških procesih. Na to temo bo potekalo predavanje dr. Matevža Koširja “Čarovnice: predstave, procesi, pregoni v slovenskih in evropskih deželah”. Preden se podate na razstavo, pa vam v kritično branje priporočamo sijajno analizo čarovništva Silvie Federici Caliban and the witch in pa prevedeno knjigo Gunnarja Hansohna in Otta Steigerja Uničenje modrih žensk.

Socialni center Rog in Lezbično-feministična univerza vas vabita v sredo, 20.5. ob 20.00 v Socialni center ROg na študijsko-bralni krožek na temo feminističnega raziskovanja prekernosti. Govora bo o tekstu feminističnega kolektiva Precarias a la deriva iz Španije, ki od leta 2002 delujejo v feminističnem skvotu Eskalera karakola. V članku so opisane njihove analize, ki so jih pridobile skozi militantno raziskovanje zgodb in življenja prekernih delavk v Madridu, od gospodinjskih delavk do seksualnih delavk. Vabljene_i!

Do konca maja si lahko v Slovenskem etnografskem muzeju ogledate razstavo Rojstvo: izkušnje Rominj. Predstavljene so izkušnje in refleksije Rominj v zvezi s svojo pozicijo v družini in skupnosti, prakse v obdobju nosečnosti, skrb za otroke in dostop do zdravstvenih storitev v času nosečnosti.

Marca se je po feminističnem koledarju Vstajniških socialnih delavk začelo leto 159. Koledar za leto 159 vam ponuja sveže, udarno aktivistično-teoretsko branje in sijajne fotke. Če ga še nimate, si ga priskrbite čimprej, tako da pišete zasebno FB sporočilo Roziki Luksemburg.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

jao, kdaj se bodo ljudje začeli zavedati, da SSKJ ni leksion, enciklopedija ali znanstveni slovar, ampak zgolj pojasnjuje, kako ljudje uporabljajo jezik - in nima večjih pretenzij. Če je bila v kakih besedilih beseda feminizem v zgoraj omenjeni rabi, potem morajo pač to vključit noter, ne glede na to, ali so pisci SSKJ feministi ali ne. SSKJ nastaja od spodaj navzgor - beseda (in njen pomen) mora najprej obstajati, da jo potem vključijo v slovar - drugače povedano: pisci SSKJ si besed in njihovih pomenov ne izmišljujejo ali prilagajajo po svoje (z izjemo pravopisnih pravil, ki nimajo veze s pomenom).
Piske tega prispevka bi se verjetno obregnile tudi ob izraza "maskulinost" in "feminilnost", ki označujeta prisotnost stereotipno moških oz. ženskih lastnosti pri posamezniku. Gre za isto foro kot pri SSKJ-ju - tu ne gre za potrjevanje, reproduciranje stereotipov, ampak zgolj za izbiro besede, ki povezuje lastnosti, kot jih družba prepozna pri moških ali ženskah. Je pa res, da ta dva iz istega razloga nista sama po sebi dovolj povedna, zato se uporabljajo drugi izrazi (agentnost in komunost), ki opisujejo iste lastnosti, ampak jih v imenu več ne povezujejo s spolom. V tem primeru si lahko strokovnjaki izmišljujejo nove izraze, ki so bolj primerni, v SSKJ-ju pač ne.

Jah, sej ravno to je najbrž problem, da si tvorci slovarjev stvari ne "zmišljujejo", ampak da se res "tako govori". Reproducira pa se ustaljena razmerja ravno zato, ker se njihovo rabo, brez obširne razlage samega principa, postavi v tako kanonsko zadevo kot je slovar.

Jaz sem repliciral na to: "Se samo nam zdi, da SSKJ pišejo feni in fenice viktorjanjskih romanov in orientalne romantike?" zgornji tekst je obtoževal avtorje SSKJ kot da so oni krivi, da ljudje rabijo jezik tako kot ga. Slovarji v prvi vrsti razlagajo, šele v drugi vrsti dajejo napotke, kako naj ljudje pišejo in rabijo besede. Tu pa moramo računati tudi na razsodnost samih uporabnikov jezika in mislim, da dandanes praktično nihče več ne uporablja besede feminizem v drugem pomenu po SSKJ, torej vidim problem samo v otročjem pritoževanju zgornjih avtoric, v praksi pa ne. Še vedno se pojavlja problem neenakosti med spoloma, ampak mislim, da pri tem obstajajo pomembnejše teme kot raba besede feminizem.

HM,.... MISLIM, DA VAM JE NEKDO COMMENT SECTION UNIČIL....SAM POVEM.

Ah, že dolgo je tega!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.