Po spremembi uredbe

Spremembe Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog so prinesle formalno legalizacijo kanabisa v medicinske namene, a ta kot kaže še precej časa ne bo zaživela v praksi. Ministrstvo za zdravje namreč čaka še kar nekaj korakov do celovite ureditve zdravljenja s konopljo, do takrat pa bo to ostalo omejeno na zdravila na osnovi kanabinoidov. 

Zgolj sprememba Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog in tudi v Vsemogočni travici problematizirana premestitev konoplje v 2. skupino prepovedanih drog ne zadoščata za izpolnitev oktobrske zahteve parlamenta in zdravniške stroke. Tako poslanci, člani odbora za zdravstvo, kot Zdravniška zbornica Slovenije sta ob spremembi uredbe od pristojnih zahtevala tudi ureditev vse potrebne zakonodaje, ki bi zdravnikom omogočala predpisovanje kanabisa, ekstraktov in zdravil na osnovni kanabinoidov, kar pa ostaja neizpolnjeno. Dean Herenda, predsednik Zveze nevladnih organizacij na področju drog in njihove uporabe.

izjava

A podobnega scenarija, ko vlada poskrbi za potrebne spremembe Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, nato pa je potrebno mnogo časa, da zaživijo, smo že nekako vajeni. Po premestitvi THC-ja leta 2014 smo več kot pol leta čakali na zdravila na njegovi osnovi, v lekarnah pa boste zaman iskali tudi kanabisov ekstrakt, pa čeprav je ta že od lanskega aprila prav tako 2. skupini prepovedanih drog in dovoljen za medicinsko uporabo. Kot so nam pojasnili z Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke so v Sloveniji še vedno dosegljiva le magistralna zdravila na osnovi sintetičnih THC-ja in CBD-ja, sami pa si, kot so zapisali, prizadevajo za razširitev ponudbe s Sativexom.

“Sativex vsebuje kombinacijo dveh standardiziranih ekstraktov iz konoplje. Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke je proizvajalca tega zdravila že večkrat pozvala k pridobitvi dovoljenja za promet s tem zdravilom, vendar še nismo prejeli pozitivnega odgovora. V primerih, če z zdravili, ki so na voljo v Republiki Sloveniji, pri posameznem pacientu ni mogoče doseči želenega terapevtskega izida, je mogoč interventni uvoz oziroma vnos zdravila, ki nima dovoljenja za promet v Republiki Sloveniji, ima pa dovoljenje za promet v drugih državah članicah Evropske unije ali državah s primerljivimi standardi. Na agenciji še nismo prejeli vloge za tak interventni uvoz oziroma vnos zdravila Sativex.”

Takšno stanje bolnike sili k iskanju alternativnih rešitev. Omenjeni Sativex je, za ne ravno nizko ceno, na voljo tujini, konopljina smolo oziroma olje pa, čeprav sta formalno za medicinsko uporabo dovoljena, na črnem trgu in v domači, seveda nezakoniti, pridelavi.     

izjava

Kakšni bodo nadaljnji koraki in predvsem kdaj bodo storjeni ob molčečnosti Ministrstva za zdravje zaenkrat uradno ni znano. Glede na izkušnje drugih držav pa je moč predvidevati, da bo tudi Slovenija v prvi fazi gandžo uvažala, saj so za gojenje potrebne širše spremembe. Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami gojenje konoplje za zdravstvene namene za zdaj ne dovoljuje, ob trem pa se potrebni še nekateri manjši ukrepi. Ministrstvo za zdravje pa si bo pri tem, kot je razvidno iz navedb predstavnika ministrstva Jožeta Hrena za multimedijski portal RTV Slovenija, prizadevalo za strog državni nadzor in enega pridelovalca. Na pasti vsakršnega monopola opozarja Herenda.

izjava

Hren z Ministrstva za zdravje monopol pri gojenju konoplje upravičuje z določili Enotne konvencije Združenih narodov o mamilih iz leta 1961. Ta sicer res govori tudi o potrebnem nadzoru nad pridelavo konoplje, a po drugi strani v 2. točki  28. člena kot izjemo omenja gojenje iz industrijskih in hortikulturnih namenov. Za slednje se zavzemajo tudi pri Zvezi nevladnih organizacij na področju drog.

izjava