Nahajamo se nekaj dni po tem, ko sta knjižničarja iz mozirske knjižnice v kulturno sekcijo Vodikove domačije Ljubljana prinesla intertekstualno zgodbo, ki je bila v eni zmed knjig, ki so jih našli med muljem in naplavinami blizu Ljubnega ob Savinji. Zgodba je namreč dokaj natančno opisovala nekatere ekscentrične geološke dogodke, ki so pretresali Zgornjo Savinjsko dolino in Koroško, kulturna sekcija pa je preučevala literaturo, ki bi morebiti pomagala pri razjasnitvi dogodkov. Vodja kulturne sekcije Lord Bajram Anđelković je pri kasnejšem pogovoru s knjižničarko opazil, da zelo dobro obvlada znanstveno-fantastično literaturo, ki se bolj ali manj neposredno dotika tematike o možganih planeta Zemlje in njene morebitne zavesti. Ker je Vodikova domačija ustanavljala podružnici v Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem, da bi se bolje spopadali z novimi pojavi, je Lord Bajram Anđelković pomislil, da bi Savinjsko izpostavo kulturne sekcije, ki jo bodo vzpostavili v Mozirju, in sicer zgornjih prostorih stavbe, ki je bila umeščena v jedru Starega trga med cerkvijo in osrednjo knjižnico, vodila mozirska knjižničarka. Da bi se prepričal o upravičenosti svoje namere, pa je moral bolje spoznati zgodbo knjižničarke. Zaradi tega se je, ko je prišel pogledati vzpostavljanje prostorov Savinjske izpostave Vodikove domačije, domenil za krajši pogovor s knjižničarko. Pogovor sta izvedla v njeni pisarni v knjižnici Mozirje.

Ko je vstopil v pisarno, se mu je predstavila takole: »Pozdravljen pri nas. Jaz sem Alyx, oziroma sem se sama preimenovala v to ime.« Na majici je imela napisa Alyx Corporation in Rotenite. Lord Bajram Anželković je seveda vedel, da gre za imeni iz zgodbe The Lonely Planet. Prižgal si je cigareto in dejal: »Rotenite, zelo dragocena in uporabna antropocentrična ruda. Torej, si se poimenovala Alyx, po ogromnem bitju, ki prekriva domala celotni planet v zgodbi The Lonely Planet.«

Mozirska knjižničarka Alyx je nadaljevala: »uuuhhhh, tako sem se preimenovala kmalu po veliki avgustovski ujmi leta 2023, torej nekaj mesecev pred pričetkom pojavljanja teh nenavadnih endogenih zemeljskih dogodkov pri nas. Kmalu po ujmi sem namreč dobila občutek, še posebej med sprehodi po Zadrečki dolini, da so moji možgani skupaj z zavestjo v določenih obdobjih del nečesa drugega. Delček veliko večjih nastajajočih možganov, da se z njimi zraščajo, da izgubljam lastno individualnost. V teh obdobjih, recimo temu, razcepljene zavesti, sem doživljala potencialni razvoj strukture možganov Zemlje, ki me je bila vsrkala vase, a sem še vedno ohranjala delček sebe.«

Odpila je manjši požirek kave: »Zaradi tega sem postala obsedena z znanstveno-fantastično literaturo, ki se ukvarja s podobnimi vprašanji, z materialnimi možnostmi za razvoj možganov in zavesti Zemlje. Sprva so mi ljudje tukaj v Zgornji Savinjski dejali, da trpim za nekakšno eko-anksioznostjo oziroma podzvrstjo te motnje, geo-anksioznostjo. Da je to posledica zahajanja na Metelkovo za časa mojega študija v Ljubljani in sodelovanja pri nekaterih organizacijah alternativnih glasbenih festivalov v Zgornji Savinjski dolini. V Alyx sem se sicer preimenovala predvsem zaradi ekstatičnega zvena imena, ne pa zaradi identifikacije, da me ne boš narobe razumel. Malo je pomislila pred naslednjimi besedami: »Nato sem si ime Alyx ponavljala in ponavljala v glavi ob potujitvenem efektu, ki sem ga doživljala, ko je se moja zavest izgublja v nastajajočih možganih Zemlje. Na eni strani so vztrajale intenzivne pokrajinske barve in oblike, ki so jih še vedno proizvajali moji možgani, na drugi strani pa brezobličnost materije in energija, ki sta istočasno zastirali vsa moja lastna občutja. In nekaj mesecev za tem so se pričeli pojavljati ti kompleksi dogodki. 

Več pa v ponedeljek ob 7:30.