Acoustic Africa, Women's Voices

Recenzija dogodka
Dobet Gnahoré, Manou Gallo in Kareyce Fotso (foto: Cankarjev dom)
13. 3. 2013 - 14.30

Klub CD, 12. 3. 2013

 

Morda se bo kak dobesednež zmrdoval nad sinočnjim koncertom v Klubu Cankarjevega doma, ki je potekal pod naslovom »Acoustic Africa, Women's Voices«, saj so bile akustično izvedene skladbe le delček bogatega programa, ki so ga glasbeno podpirale tako tri glavne pevke kot moška spremljevalna trojka. Mi se ne bomo zmrdovali, nasprotno, navdušeni smo nad izkazano širino glasbenega izraza, odlično izvedbo ter izjemnim šovom, ki smo mu bili priča.

Beseda »šov« tu ni kar tako, saj so živopisno oblečene pevke Dobet Gnahoré, Manou Gallo in Kareyce Fotso koncert dodobra popestrile s plesanjem, podžiganjem publike ter zabavnimi dovtipi in napovedmi komadov. Koncert so pevke iz Slonokoščene obale in iz Kameruna začele s petjem iz zaodrja ter se dozibale do odra, za njimi pa še spremljevalni trio. Zibanje ni ponehalo ves čas koncerta, saj je bil ples pomemben dodatek k celotnemu koncertu, ki gotovo sodi med najboljše afriške špile, ki smo jih pri nas slišali v zadnjih letih. 

Vse tri glavne protagonistke večera so enakomerne prišle do izraza, pa čeprav je Manou Gallo malo manj prepevala kot glavna vokalistka, zato pa toliko bolj skrbela za spremljevalne vokalizacije, naravnost presenetila pa je z veščim basiranjem odbitih funkovskih vzorcev. Gallova je izvedla tudi solistično točko, pri kateri je nasnemavala niz zvokov na piščalih, na kar je nasnela še svoje oponašanje basovske linije ter čez vso to repetitivno, zankasto strukturo izvedla presunljivo vokalno akrobacijo. Pri slednji se je izkazala tako kot odlični »human beatbox« kot z dih jemajočim hitropoteznim nalaganjem zlogov.

Ostali dve pevki sta se prav tako predstavili kot inštrumentalistki, Gnahoréjeva kot tolkalka, Fotsova pa kot pretanjena akustična kitaristka. Pa vendar: tudi ko je Fotsova začela s predirnim akustičnim komadom, so se ji kolegici in moška trojka nekje sredi komada nenadoma pridružili in sprva asketsko in poduhovljeno zveneč komad je zadihal v razkošnem aranžmaju, hkrati pa ohranil svojo globoko čustvenost. Kamerunčanka Fotsova je izvedla nekaj čustveno nabitih komadov, za katere je uvodoma pojasnila, o čem pojejo. Med drugim smo slišali žalostinko za preminulim prijateljem, ki je umrl za aidsom, pevka pa s to pesmijo, kot je sama pravila, želi osveščati ljudi o tej nevarni bolezni.

Kljub tem otožnejšim utrinkom je potekala večina več kot dve uri trajajočega koncerta v radoživem, razposajenem in vročem žurerskem vzdušju. Spominjalo je na navdahnjeni jam session, pri katerem so se v odličnih vložkih izmenjavali vsi člani žensko-moškega seksteta. Glasbeniki in glasbenice so se odkrito spogledovali z zahodno popularno glasbo, denimo v citatih Jamesa Browna, ko je Fotsova nagajivo kričala »I Feel Good« ali pa ko je izjemni malijski balafonist Aly Keïta prav vrtoglavo nakazal prepoznavno temo Gershwinovega »Summertime«. Njegov malijski rojak Zoumana Diarra, sicer živeč na Nizozemskem, pa je na električni kitari ves čas dodajal bodisi bluesovske ali jazzovske solaže. Bobnar Boris Tchango je trdno držal ritem ter večkrat vstal izza bobnov ter podžigal občinstvo k ploskanju v ritmu pesmi.

Gnahoréjeva je, čeprav je bila od treh pevk najbolj znana in smo jo pri nas slišali na Drugi godbi leta 2004, bolj navdušila z malone akrobatskim plesom kot s petjem. Res je odpela par zelo dobrih pesmi s svojim prodornim vokalom, a Fotsova se je pri petju izkazala z bolj raznolikim glasovnim razponom, od hripavega, ki je fino sedel k žalostinkam, do močnega in sugestivnega v udarnih pesmih. Obe pa sta imeli nekaj izjemnih trenutkov v dvoglasju, ob tem pa sta se enako dobro odrezali pri radoživem dinamiziranju koncerta ter animaciji poslušalcev.

Koncert je imel kajpak dodatek, saj je publika, ki je proti koncu špila sledila pozivu z odra ter vstala in začela plesati, navdušeno priklicala glasbenike nazaj. Bil je res krasen večer, na katerem smo dobili veliko več kot klasični koncert, saj je šlo za svojevrsten perfromans, preplet nagroovane in tekoče glasbe z nekaj virtuoznimi dodatki, z osupljivim plesom in prežemanjem lepih vokalov. Bil je tudi odličen uvod v z afriškimi koncerti bogato pomlad, ki se bo nadaljevala 14. aprila s koncertom Amadou & Mariam, s katerima bo na odru tudi sinoči slišani veščak na balafonu Aly Keïta.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness