* foto: Urška Boljkovac/Kino Šiška

Kino Šiška, 23. 3. 2018

Zadnji odtenki zime, ko se noči počasi prevešajo v dneve, še dajejo tisto hladno melanholijo urbanega razočaranja, ki sili k zatekanju v toplejše kotičke. Ali gre za posedanje ob domačih pečeh ob dobri glasbi ali za obisk koncerta v Kinu Šiška, ki je v tokratnem primeru nudil svojevrsten sauna moment s telesi zapolnjene male dvorane - odločitev je na mestu. Tokrat nam je dogajanje v sezonskem duhu ponudilo večer žive elektronike, začinjene s sanjavimi vajbi - najprej ljubljanskega kvarteta Futurski in nato še z ritem sekcijo podkrepljenega avstrijskega dvojca po imenu LEYYA.

Pričeli so Futurski s svojim retro štiklom. S synthwave, chillwave, retrowave in svaštabogawave skladbami je četverica uvedla večer in ga začinila z nostalgijo, obarvano z neonskimi lučmi. Futurski so pred časom izdali svoj prvi kratkometražec Synthetic Happiness, ki za ime uporabi skovanko iz poppsihologije; skovanko, ki se igra s problemi sodobne odtujenosti v laježu na napačna drevesa. Več o dokaj svežem albumu lahko preberete v Tolpi bumov na spletni strani RŠ. Zven sintetičnega veselja je bilo mogoče začutiti tudi ob novejših skladbah, ki smo jih imeli priložnost slišati v zadnjem sklopu njihovega koncertiranja. Ta nov material se lepo zliva z že dodelanim indie hitom Pressure of Your Pressure, melanholično plesočo Ivone ali z epskim koncem Can't Control It, vsemi z že omenjenega EP-ja. Skozi reperotar ni bilo čutiti, da bi se skupina umikala naklonjenosti sintetičnim retrovalovom, ki bi nekaterim lahko delovala tudi kot butast gimmick s procesiranimi vokali v vlogi pike na i. A Futurski ostajajo zvesti neonski nostalgiji in vožnji v sončni zahod ter tako držijo konsistenco v lastni zvočni domeni, ki še vedno dobro deluje. Ob zadnjem komadu nam je postalo jasno, da se kljub mladosti njihova nadarjenost še dalje sintetično kristalizira. Od zasedbe Futurski si lahko v prihodnosti še marsikaj obetamo.

V drugem prekatu večera pa je po dveh letih na oder Kina Šiška spet stopil avstrijski girl-boy duo LEYYA. Za razliko od preteklih nastopov je dvojec tokrat svojo točko nadgradil z ritem sekcijo, kot tudi razširil paleto komadov s tistimi z nove plošče Sauna, ki smo jo pred kratkim na Radiu Študent predstavili tudi v Tolpi bumov. Gre za že tretjo izdajo sofisticiranega popiš grajenja pesmi, ki je nasledila predhodni album Spanish Disco. Ta je v svojem času ponudil dva alter hitiča - Butter in Superego.

Z v repertoar dodano novo ploščo pa njun konglomerat melanholčnih spevov in elektronsko podprtih beatov razkrije še bogatejši ustvarjalni peskovnik. V komadih, kot so recimo ZOO ali denimo Heat, začutimo vrtenje med poli umetnosti in popa, kaotične izbruhe - utečenih konceptov, mladostnega vrvenja in zrelejše rutine. Skratka bogata programska zasnova. Temu verjetno botruje močan ustvarjalni naboj songwriterja Marcosa Kleebauerja, ki pa jo v spevne vokale linije vdahne ženska stran dua - Sophie Lindinger. Temeljna prezenca nastopa je bila razpeta med njiju. Postavitev obeh glavnih akterjev, obrnjenih proti publiki, bobnar in basist pa na strani obrnjena proti centralnemu duu kot nakakšna prijateljska podpora, je v soj luči priklicala predvsem pripoved o Marcosu in Sophie. Šlo je za dva pola, njega in njo.

Ko prvi šalta med elektrohopanjem, zvočnimi žvenkljaji in široko zastavljenimi himničnimi kitarskimi motivi, druga doda mehkejšo klimo čutnejše izkušnje. Njeno blasé vokaliziranje, ki daje vtis odmevov v prazni zledeneli tovarni, ter njeno občasno mjavkanje v visokih legah povzročita občutek intime, kateri nato proximity efekti šepetanja v mikrofon ala Lana Del Ray oziroma malo starejša Kate Bush le še pridodajo. Zven plate Sauna morda deluje, kot da cilja proti miljejem populističnih alter godb, a zaenkrat ima LEYYA žepe še vedno polne trippy bonbončkov za sladkosnedo poslušalstvo.