Repetitor, Seine

Repetitor, Seine

Recenzija dogodka
6. 7. 2018 - 14:30

Gala hala, 5. 7. 2018

Foto: Jan Šuntajs

»Ajde, da opet upalimo ovo sranje« so bile besede, s katerimi so letni oder Gala hale sinoči zavzeli beograjski Repetitor, s tem na zase značilen sodobni rock'n'roll način zagnali svojo uro odrskega divjanja in se hkrati še obregnili ob požar, ki je med nastopom zagrebške predskupine Seine izbruhnil v poslopju med Galo halo in Metelkovo ulico ter tudi koncertno dogajanje prekinil vsaj za tri četrt ure. Ko se je morala negotova množica začasno pomakniti pred vhod Gale in si čas krajšati z iskrivimi šalami o vatrenih, ki so s svojim gorečim nastopom dobesedno zažigali, je že postalo jasno, da ne gre za običajen koncertni večer, a smo imeli na srečo opravka z dovolj dobrima bendoma, da se je po koncertu govorilo o njiju, in ne o zubljih, za katere lahko – tudi v kontekstu Jalla Jalle - le upamo, da bodo odslej Metelkovo puščali pri miru.

Ob nastopih tria Repetitor v Ljubljani je sicer že težko povedati ali pričakovati veliko novega in konec koncev že nekaj časa ne služijo več bendovi predstavitvi, ustvarjanju imena ali širjenju baze poslušalstva. Vse to je trio v minulem desetletju s svojo surovo live prezenco zasluženo že prignal do skrajnih alter meja, pri tem pa je njegov glas že davno segel tudi daleč onkraj Balkana vse do Kitajske, kjer je trio nastopal leta 2015, in na primer do kanadskih indie rock veličin Arcade Fire, ki so Borisa, Mileno in Ano-Marijo po nasvetu Dana Boecknerja iz Wolf Parade vzeli s seboj za nekaj datumov svoje nedavne evropske mini turneje. Soočen s takšnimi dejstvi, se vrt Gala hale ni zdel velik in koncert ne prelomen, a koncertna izkušnja benda Repetitor v takšnih primerih zato ne izpade nič manj intenzivna.

Tudi Ljubljana je v zadnjih letih bend sicer že postavila v precej različne kontekste, nenazadnje v lanskem prednovoletnem obdobju pred Križanke, leta 2016 z Nikki Louder v Katedralo Kina Šiška, še poldrugo leto prej pa z Vlasto Popić že v Gala halo. Po teh eksplozivnih regionalnih post-pank/nojz kombinacijah je tokrat predskupina Seine vendarle pomenila rahel zvočni odmik, pa čeprav gre za projekt Ivana Ščapca, nekdaj člana omenjenih prehitro razpadlih hrupnežev Vlasta Popić. Seine, ki so lanski odlični album Sno sna sicer izdali pri založbi Moonlee, pri kateri izdaja tudi Repetitor, namreč zaznamuje zasanjan zvok akustične kitare, ki se sinoči morda ob uvodnem komadu Svog še ni zdel povsem v celoti prevedljiv v živo okolje, a se je že ob sledeči skladbi Spavam s poudarjeno bobnarjevo prisotnostjo in spretno start-stop dinamiko izkazalo nasprotno in bend je poslalo v sorazmerno agresivno, glasno smer. Bobnar je morda večjo vlogo prevzel tudi zaradi odsotnosti basista, ki ni zares zmotila, a je morda vzela nekaj veziva.

Kar je bilo sinoči morda bolj ključno, pa so predvsem novi komadi, s katerimi se je skupina Seine predstavila po vrnitvi na oder in tako nekatere svoje največje hite v prisilno kratkem nastopu pustila ob strani. Relativno dolge instrumentalne eskapade s precej post-pankovske energične repeticije, pa hkrati še vedno s kosci psihedelije in prepričljivim Ščapčevim androginim vokalom bodo Seine očitno peljale v nepredvidene nove smeri in so včeraj brez težav pustile vtis, da bend pri nas še zdaleč ni nastopal dovolj. Morda bi se včerajšnji dogodek v kakšnih drugih okoliščinah lahko bolj kot klasična kombinacija predskupine in glavnega akta zdel kar kot močan dvojni program, a je prisotnost Seine pri nas za zdaj vseeno premajhna, da bi lahko bend do izraza prišel vsaj približno tako močno kot Repetitor.

Ob Repetitor najbrž ni več treba poudarjati splošnih resnic, da mu v smislu kitarske prepričljivosti in žive dinamike na stotine in tisoče kilometre okrog najbrž ni para, kar bodo znala povedati razna eminentna imena svetovne alternativne glasbe in kar bo vsaj v nekaterih delih njihovih koncertov vedno mogoče občutiti. Sinoči brez dvoma že uvodoma z malce starejšima komadoma Biću bolji in Ogledalo, bolj skeletnima primeroma elementarne riffovske vznemirljivosti srbske trojice. K tej seveda spada tudi vizualno impresivna značilna nebrzdana poskočnost oziroma kinetična energija, ki ji besede težko zadostijo in ki Borisa večkrat požene z odra med ljudi, kjer mu ti med igranjem kitare v usta zlivajo pijačo, on pa hude riffe sproža tudi nad glavo, za hrbtom ali pa z metanjem kitare v zrak. Vse to je na nek način vsaj tako pomembno kot sama glasba, dodaten učinek pa prinaša še prefinjeno bendovo preskakovanje med komadi, kar je morda najbolj do izraza prišlo nekje sredi koncerta, ko je masten riff novejšega nasilnega komada Ako te ikada skoraj brez premora prešel v kompleksnost bendovega največjega hita, U pravom trenutku – sicer v scenosledu bendove kariere najbrž res trenutka, ki je Repetitor povzdignil nad regionalno sceno.

Do neke mere je tokrat po teh relativno zgodnjih vrhuncih intenziteta nastopa ali pa vsaj angažiranost občinstva vsaj malce padla, pri čemer je bilo opaziti, da na primer raziskovalni komad Crvena še nekoliko išče svojo vlogo v bendovem sicer divjem setu, pa čeprav bolj v ospredje tudi vokalnem smislu spretno potisne dekleti, ki sicer prideta do še močnejšega izraza pri igrivejšem, tudi večglasno zanimivem komadu Gde ćeš, prav tako z istoimenske zadnje plošče. Za tiste, željne še kakšnega starejšega, bolj elementarnega posladka, je bend ob koncu postregel še z Ja, še enim očitnim vrhuncem, med katerim se je Boris zahvalil za deset let podpore, nato pa prešel v Životinje in v kratkem bisu še v Beskraj, s katerim je nenavaden koncertni večer na pragu petkovega dne hitro prišel h kraju. Kar se je na nek način zdelo dovolj in izjemno, je po drugi strani puščalo vtis, da bendovi skrajno visoki standardi v celotni meri niso bili doseženi, da mu hitov še ni zares zmanjkalo in da se ga bomo v še večji meri morda naužili naslednjič, z veseljem spet kmalu.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.