The Brian Jonestown Massacre

Futurum Music bar, Praga, 11. 6. 2014

Izid nove plošče Revelation in odlični novi singl What You Isn't, ki ga poslušate v podlagi, je bil zadosten razlog za krajši obisk mesta ob Vltavi in seveda ogled kultnih pionirjev sodobne neopsihedelije – The Brian Jonestown Massacre. Vtisi iz njihovega fantastičnega koncerta v Bologni izpred dveh let so bili še sveži, zato velike dileme o zvočnem repeteju ni bilo. 

Brian Jonestown Massacre so brez dvoma posebneži rokenrol scene zadnjih treh desetletij. Na svoj način ga s svojo neprilagojenostjo in uporništvom do delovanja glasbene industrije tudi poosebljajo. Drugačni so tudi zaradi silnic v bendu, ki jih pooseblja glavni avtor, pevec in kitarist Anton Newcombe, nekdaj veliki alter ego benda in izvor marsikaterih težav v bendu, skozi katerega se je zvrstilo prek petdeset različnih glasbenikov. Nekaterim, recimo Petru Hayesu so bili odskočna deska za formiranje Black Rebel Motorcycle Club, Bobbiju Heckshereu pa za bend The Warlocks. Ob tem naj omenim še to, da so bili Brian Jonestown Massacre na začetku kariere tudi nekakšni mentorji skupini Dandy Warhols, ki jih je kasneje, vsaj v komercialnem smislu, bistveno prekosila. Anton in zasedba so to razumeli kot izdajo in jim posvetili pesem Not If You Were the Last Dandy on Earth. O tem je bil posnet tudi dokumentarec Dig!, nagrajen na Sundance festivalu leta 2004. 

Odločitev, da se Newcombe iz ZDA preseli v Berlin, opusti zadetniški način življenja, predvsem pa umiritev strasti s še dvema ključnima članoma – kitaristom in občasnim pevcem Mattom Hollywoodom in »Mr. Tamburine Manom«, Joelom Gidonom, pred par leti, je pomenila novo, bistveno bolj zdravo fazo v delovanju skupine. Ta je v glavni fokus spet pripeljala predvsem bend, oživele so poniknjene strasti in želje po skupnem dokazovanju na odrih. 

Nastop Brian Jonestown Massacre se je zgodil v praškem klubu Futurum, odličnem placu za tovrstne klubske koncerte, sicer lociranem v kleti velike starejše meščanske stavbe. V taistem prostoru kapacitete ca. 600 duš so leta 2002 igrali tudi naši Psycho-Path kot predskupina Girls Against Boys.

Na prijetno presenečenje se je klub do nastopa skupine Les Big Byrd iz Švedske lepo napolnil, sama atmosfera pa je zbujala velika pričakovanja. Švedi me s svojo zvočno podobo niso ravno impresionirali, kombinacija vplivov od krauta do temačnega riffanja pa je vzbujala vtis, da je vse skupaj nametano brez posebno dobrega občutka. »Nit' je miš, nit' je veverica«, bi rekli po domače. Dobre pol urce pimplanja je bilo dovolj, glavni razlog, zakaj so Les Big Byrd na turneji z Brian Jonestown Massacre, pa se je razkril nekaj deset minut kasneje.

Po nastopu predskupine se je začela publika zbijati proti odru, saj so Brian Jonestown Massacre s svojim nastopom začeli točno ob deseti uri. Bend je bil ob prihodu bučno pozdravljen. Iz uglaševanja instrumentov se je počasi razvila prva pesem, psych rock budnica z naslovom Starway to the Best Party in Universe, ki sestavlja njihov predzadnji album Aufheben. Zvoki, ki so prihajali iz fascinantno dobrega ozvočenja, so dali slutiti, da se obeta izjemen večer. Po odigrani pesmi je očitno zelo dobro razpoloženi Anton Newcombe pozdravil publiko, pojasnil, da Matt Hollywood praznuje rojstni dan in na oder povabil češko deklino, ki mu je s pomočjo publike po češko zapela zdravico. Matt se je oddolžil in odpel hit Not If You Were the Last Dandy on Earth, kar je sprožilo bučen odziv množice, ki se je pričela razmetavati z udi in grli. 

Sledila je kitarska drobilnica What You Isn't, odličen komad iz aktualne plošče Revelation. Ko štiri kitare ujamejo groove in ritem sekcija s klaviaturistom zajame val, takrat so Brian Jonestown Massacre najboljši. Ko se pridružijo še drobni kitarski nastavki in filigranske solaže, - nekakšen Morriccone rock na LSD-ju, pa vse skupaj meji že na čisto ekstazo. In to, kar je sledilo, bi lahko opisal prav s to besedo. Odlično izbrana playlista je nudila odlično zabavo in fini presek hitoidnega dela kariere s komadi Who, Got My Eyes On You, When Jokers Attack, Jennifer, That Girl Suicide, prekrasne Anenome, Supersonic, ter skozi pet pesmi tudi predstavitev aktualne plošče. Pesem Vad Hande Med Dem je odpel pevec preskupine Les Big Byrd. 

Čeprav so Brian Jonestown Massacre na odru precej statični, jih je užitek opazovati. Nekdaj nemirni Anton zelo neopazno v levem kotu, Hollywood v majici Jimija Hendrixa desno poleg njega, glavni fokus pa s svojo nonšalantno pojavo prevzema Joel Gidon, s svojo kolekcijo tamburinov, palčk in šejkerjev, v mornarski majčki, čepico in čikom v ustih. V zibajočem fazonu jim sledijo tudi ostali člani benda, v katerem so še Ricky Miami, Frankie Emerson, Collin Hegna in Rob Campanella.

Sam nastop je trajal dve uri, kar je pol ure več, kot igrajo običajno. To lahko pripišem odličnemu vzdušju in obojestranski kemiji. Tako bendu, ki se je dobro zabaval, kot tudi publiki, ki jo je na moje presenečenje sestavljalo izrazito mlado občinstvo. Z nekaj starimi prdci, seveda.