Mineva 25 let od epskega leta hiphopa, zato se mu bomo v tej oddaji posvetili na malce samosvoj način.



Leto 1993 je za hiphop na nek način prelomno leto. Velike založbe so v svoja zajetna nedrja na polno pričela sprejemati močno ulične, geto izvajalce, gangsterje, vrhunske umetnike in še koga. Izvajalci, ki bi po neki tržni logiki verjetno skorajda vsi vodili k manjšim podtalnim založbam, so na vrhuncu legendarne Ed Loverjeve ter Doctor Drejeve (ki ga ne gre menjati za vsem znanega producenta in raperja ter raperskega mogula Dr. Dreja) oddaje Yo! MTV Raps dobivale vse več medijskega prostora, hiphop pa je pričel postajati globalna atrakcija. Z zelo podtalnim zvokom seveda še niso pristajali na vrhu prodajnih in ostalih lestvic, kar je leta 1993 pravzaprav uspelo le pop križancu pophopa in reggea v komadu Informer kanadskega reggaeaša in raperja Snowa, Nuthin' But a G Thang Dr. Dreja je pristal na drugem mestu, Onyxi pa so s svojim Slamom prikapljali do četrtega mesta ameriške lestvice.



V času, ko je boom bap rap, grajen na samplih soula in funka in z večkrat uporabljenimi identičnimi sampli, začel tlakovati precej različne raperske tokove, scena pa je bila še precej enotna in tik pred velikim razkolom med east in west coastom, je globalno prevladoval newyorški zvok, bolj dekoriran, na funku, debelih basih in piskih zgrajen west coast pa je z že leto prej z Drejevim Chronicom, nato pa še s Snoopovim Doggystylom začel svoj pohod. Pohod, ki se je začel ob prvem pojavu MTV-jevskega pop rapa (Hammer, Vanilla Ice, Kris Kross, DJ Jazzy Jeff & The Fresh Prince, Salt'N'Pepa), raznoraznih rap-rock križancih (Run DMC, Beastie Boys) in nadaljeval z Native Tonguevsko noto (De La Soul, Jungle Brothers, A Tribe Called Quest), je leta 1993 v prvo linijo prvič postavil mnoge geografsko prej zapostavljene izvajalce, predvsem pa je leto poskrbelo za plejado novih imen. Biggie je še pred izidom prvenca Ready To Die (1994) za film Who's The Man, spet vezanim na Yo! MTV Raps in pod imenom Biggie Smalls, posnel komad Party & Bullshit, na sceno je na Drejevi žlici zapohano prikorakal Snoop, prvenec je posnela kasnejša raperska inštitucija Wu-Tang Clanov, Onyxi so s svojimi pobritimi glavami eksplodirali na singlih Slam in Throw Ya Gunz, Souls of Mischief so posneli prvenec 93 Til Infinity in z istoimenskim singlom prestopili v neskončnost, v Queensu sta prvo plato naklepala Mobb Deepa, Funkdoobiest so na sceno prihrumeli pod okriljem Cypress Hillov in posneli svoj prvenec Which Doobie U B, The Roots so posneli svoj prvi album Organix in si izmislili, da so enega od komadov posneli v klubu Soul Shack v Sloveniji, Guru je posnel svoj solo prvenec, angažiranec Boots Riley je s svojimi The Coup oral ledino revolucionarnega hiphopa, The Clickovec in eden izmed herojev Bay Aree E-40 je predstavil svoj prvi solo album Federal, N.W.A.-jevec Mc Ren je posnel brutalen solo prvenec Shock of the Hour, Fat Joe je na svoji prvi plati prefukal vse, kar je srečal, NBA-jevski zvezdnik Shaquille O'Neal je posnel prvo rapersko plato s strani NBA igralca, ki presenetljivo sploh ni pretirano slaba in se imenuje Shaq Diesel, The Alkaholiks so s precej east coast zvokom zatresli obe ameriški obali in spili veliko flaš, Black Moon so posneli epski prvenec, na sceno pa so prihrumeli tudi jazz-raperji Digable Planets ter raperka Bo$$, ki so ji mnogi prisodili eno najboljših plošč leta, a se je kasneje izkazalo, da je iz višjega srednjega sloja in ne getovka - za kar se je predstavljala - in njena kariera je šla po precej uspešnem debiju po zlu. Na sceni je se s prvenci pojavilo še cel kup izvajalcev zelo pomembnih za določene interne in male scene in danes pozabljeni izvajalci (Kam, Threat).



Leto 1993 je leto, ko je svojo najboljšo, tretjo plato Black Reign posnela Queen Latifah, ko so svojo zadnjo dobro plato s 14 Shots To The Dome posneli L.L. Cool J. in z Down With The King Run-DMC-ji, svoj zadnji, drugi album so posneli Leaders of the New School, nato pa je njihov prvi vokal Busta Rhymes odšel solo, Eazy-E je kot odgovor Dr. Drejevemu Chronicu posnel svoj drugi ep It's On, drugo ploščo so povrgli pro-črnski Poor Righteous Teachers, svoj tretji album J Beez wit The Remedy so posneli Native Tongueovci Jungle Brothers, Ice-T je posnel plato Home Invasion, na kateri je tudi 99 Problems, ki ga je potem precej po svoje priredil Jay-Zi, medtem, ko so recimo Naughty By Nature predstavili brezčasno rapersko klasiko Hip Hop Hooray.



Tokrat pa se bomo letu 1993 posvetili na način, da bomo izbrali hude, a povečini manj znane oziroma manj izpostavljene (nesinglaste) komade z najboljših plat leta in še kak komad, ki je najbolj prepoznaven, a je plošča bolj neznane sorte večini poslušalcem.



:::23 najhujših plat leta 1993:::



A TRIBE CALLED QUEST - Midnight Marauders (Jive)

DE LA SOUL - Buhloone Mind State (Tommy Boy Records)

INTELLIGENT HOODLUM - Tragedy: Saga of a Hoodlum (A&M/PolyGram)

WU-TANG CLAN - Enter the Wu-Tang: 36 Chambers (Loud)

AKINYELE - Vagina Diner (Interscope)

BEATNUTS - Intoxicated Demons Ep (Relativity)

CYPRESS HILL - Black Sunday (RuffHouse/Columbia)

SNOOP DOGGY DOGG - Doggystyle (Death Row/Interscope)

THREAT - Sickinnahead (Mercury Records)

KRS-ONE - Return of the Boom Bap (Jive)

ONYX - Bacdafucup (JMJ/Rush/Def Jam)

BRAND NUBIAN - In God We Trust (Elektra)

SCARFACE - The World Is Yours (Rap-a-lot)

ICE CUBE - Lethal Injection (Priority)

KAM - Neva Again (EastWest)

SOULS OF MISCHIEF - '93 Till Infinity (Jive)

THA ALKAHOLIKS - 21 & Over (Loud)

ULTRAMAGNETIC MC'S - The Four Horsemen (Wild Pitch)

BLACK MOON - Enta Da Stage (Nervous/Wreck Records)

SPICE 1 - 187 He Wrote (Jive)

GETO BOYS - Till Death Do Us Part (Rap-a-lot)

DIGABLE PLANETS - Reachin' (A New Refutation of Time And Space) (Pendulum)

MASTA ACE INCORPORATED - SlaughtaHouse (Delicious Vinyl/Def Jam)



:::playlista:::



1) A TRIBE CALLED QUEST: God Lives Through

Najbolj prepoznavni komadi s plate Midnight Narauders so klasike Award Tour, Electric Relaxation in Oh My God, plata pa je itak klasika in v sodi v kontekst ene najvidnejših raperskih plošč njene zgodovine. Zaključni God Lives Through je izjemno podcenjen komad, verjetno tudi zato, ker ni bil nikoli single.

2) ICE CUBE: Ghetto Bird

Najbolj prepoznavni komadi s plate so Bop Gun, Really Doe, You Know How We Do It, a Ghetto Bird je izjemna kompozicija, ki ni dobila dovolj pozornosti in prikazuje vso veličino Cubovega storytellinga in predstavljanja vsebine poslušalcu.

3) INTELLIGENT HOODLUM: Grand Groove

Tragedy Khadafi je bil nekoč znan pod imenom Intelligent Hoodlum, pod katerim je posnel dve precej drugačni plošči od tega, po čemur ga poznamo danes. Getovski intelekt newyorškega špeglarja.

4) SNOOP DOGGY DOGG: Gz And Hustlas

Edina raperska plata leta 1993, ki je prišla na prvo mesto prodajnih plošč, je prvenec Snoopa. Takrat še Doggy Dogg je na krilih singlov Who Am I, Gin & Juice, Doggy Dogg World, Murder Was The Case in priredbe Lodi Dodi sfural izjemno plato, na kateri pa sta vsaj še dva ekstra killerja, poleg Gz And Hustlas, ki je njegova top tri reč vseh časov, je bil tu še izjemni Serial Killer.

5) MC EIHT: Streiht Up Menace

Komad s soundtracka Menace II Society je izšel še pred prvencem Mc Eihta We Come Strapped, ki izide leto kasneje in je prvi solo album Eihta, potem ko je kot njihov lider razpustil zasedbo Compton's Most Wanted. Soundtrack ponuja še nekaj kvalitetnih imen (UGK, Brand Nubian, Spice 1, Pete Rock & Cl Smooth, Ant Banks, Too $hort, Boogie Down Productions,...).

6) BEATNUTS: Psycho Dwarf

Prvi ep newyorškega diggerskega dvojca Beatnuts in uradnih DJ-ev ekipe Native Tongue, Intoxicated Demons, je prinesel tudi singl No Equal. No, komad, ki potrga ep, je pa vsekakor psihotični palček.

7) SOULS OF MISCHIEF: That's When You Lost

S plate 93 'Til Infinity je do danes v legendah in raperskih zapisih istoimenski singl, ki velja za rapersko klasiko. A na plati je še nekaj odličnih komadov, med drugim tudi That's When Ya Lost.

8) WU-TANG CLAN: Wu-Tang Clan Ain't Nuthing To Fuck Wit

Kaj povedati o prvencu Wu-Tangov? Masta Killa, Rebel INS, Baby U, Dirt McGirt, Meth, Chef, Ghost, GZA in RZA so pod taktirko in kreativnim vodstvom slednjega posneli neverjeten album. Z njega bi bili praktično vsi komadi lahko singli. Realno so kot singli izšli Protect Ya Neck, Can It Be All So Simple, Method Man ter C.R.E.A.M., eden mojih osebnih favoritov je komad Da Mystery Of Chessboxin. Tu so še klasike Tearz, Bring Da Ruckus in 7th Chamber. Najmanj ljub komad mi je Clan In Da Front, kjer sicer blesti Gza, kot vrhunski komad, ki ni bil single, pa izpostavljam tiger-styleovski začetek in nato komad Wu-Tang Clan Ain't Nuthin Ta Fuck Wit. Ne se zajebavat z Wu-Tangi.

9) ONYX: Blac Vagina Finda

Debitanski album varovancev pokojnega Jam Master Jaya, Onyxov, je pomenil prihod popolnoma novega pristopa k newyorškemu hiphopu. Jeza, jeza in še enkrat jeza, dretje, ki ga pri hiphopu nismo bili kaj prida vajeni, in jezni mulci v postavi bratrancev Stickyja in Fredra, Suaveja aka Sonnya Seeze ter pokojnega Big DS-a, ki je po prvencu zapustil skupino, so predstavili štiri izjemno močne single: Throw Ya Gunz, Slam, Shifftee in Da Nex Niguz, zato tokrat izbiramo tistega, kjer se išče črno žensko spolovilo. Zanimivo je, da je kar polovica ljudi, ki je aktivno sodelovala pri tem prvencu, že pokojnih. Producentov Chyskillza in Jam Master Jaya ter Big DS-a ni več med nami.

10) AKINYELE: Ak Ha Ha (Ak Hoo Hoo?)

Seksualna eksplicitnost je zaznamovala kariero in vse tri albume raperja Akinyelija. Model je ikona underground sveta, ki je svojo seksualnost prenesel tudi v biznis in odprl verigo striptiz klubov, o katerih je na polno govoril v svojih besedilih. Tipu je v resnici ime Akinyele, njegov radijski underground hit iz leta 1996 je vulgarni Put It In Your Mouth. Prvenec Vagina Diner, ki je nastal pod produkcijsko vizijo Large Proja, je ena najboljših plat leta, ki jo kritiki zares nikoli niso vzeli za svojo, a je neverjeten uspeh doživela med zapisovalci raperske zgodovine. Tokrat za spremembo izbiram najbolj udarni singl Ak Ha Ha, ker ga itak poznate redki.

11) CYPRESS HILL: Hits from The Bong

Cypressi veljajo za ene tistih, ki so rap pripeljali k publiki, ki dotlej rapa ni poslušal, že njihov istoimenski prvenec je dobil veliko hypa tudi izven reperskih vod, a dokončno so svojo publiko definirali z albumom Black Sunday. Black Sunday ni pohaška plata; kot vedno tudi na tej plati najdemo tri puhaške kompozicije, čeravno fantje veljajo za zapohan kadilski bend in to kljub temu, da so praktično na vsaki plošči predstavili dva do tri puhaške komade, ostali pa s to tematiko niso imeli neposredne povezave. Neverjeten niz singlov začenjši z Insane in The Brain in nadaljujoč v When The Shit Goes Down, I Ain't Goin' Out Like That in Lick a Shot ne vsebuje niti uvodne himne cipres I Wanna Get High niti Cock the Hammer, zato pa je vse časovne okvire premagal komad, ki pravzaprav definira stil Cypressov Hits From the Bong, ki velja za eno njihovih klasik, ki je z leti obstala, čeravno je nikoli sami in založba niso forsirali.

12) BRAND NUBIAN: Allah U Akbar

Po odhodu Grand Pube in posledično tudi z odhodom DJ Alama, ki je odšel skupaj z njim, je četverec Brand Nubian, ki se je okitil s klasiko One For All, eno redkih plošč, ki je v času, ko je bil famozni raperski cajtng The Source še kredibilno čtivo, dobila vseh pet mikrofončkov, postala dvojec Sadata Xa ter Lorda Jamarja, katerima se je pridružil še DJ Sincere. Gre za izjemno militantno in brutalno vsebino plate, katere najbolj izpostavljen komad je bil Punks Jump Up To Get Beat Down, singla pa sta bila še uvodni Allah U Akbar ter Love Me Or Leave Me Alone. Verjetno zaradi odhoda Pube ena najbolj podcenjenih, a odličnih plošč leta, pod katero se produkcijsko uradno podpisujeta kar Sadat in Jamar, se za spremembo posluša kar single, in sicer Allah U Akbar.

13) THREAT: Shuta Fuck Up

Threat je večini najbrž popolnoma neznan raper, a leta 1993 je zakuhal eno najboljših raperskih plat. Dober delivery, po letu čuze je svoj prvi single Let The Gods Loose namenil vsem učuzenim kolegov. Plata je seveda polna anti policijskih domislic, odličnega storitelinga, model pa je na plati izgledal izredno ustvarjalen. Beat mu je zelo detajlno in vrhunsko sproduciral DJ Pooh, njegov kolega iz otroštva, Threat predstavi vrhunsko dozo losangeleškega gangsta rap vsakdana, a na žalost izven lokalne L.A. scene ne doživi pretiranega uspeha, kljub temu, da je gostoval na Ice Cubovi plošči Death Certifikate (komad Color Blind) in zakuhal verjetno najboljši komad 2Pacovi Strictly 4 My Niggaz plati, ki je tudi izšla leta 1993. Kasneje je bil Threat član zasedbe Black Menace, leta 1997 pa je posnel še eno, ne preveč posrečeno plato. Shuta Fuck Up povzame središčni del dogajanja na tej plošči.

14) THA ALKAHOLIKS: Only When I'm Drunk

Prvi pravi westcoast party album s kopico pijačevanja, je povečini samosproducirana plata losangeleških, sicer zelo east coastersko zvečenih fantov Tha Alkaholiks oziroma krajše Tha Liks. Po treh singlih Make Room, Likwit in Mary Jane so A&R-jevci na Loud records očitno zajebali single Only When I'm Drunk, ki je pa do danes eden njihovih največjih hitov, čeprav ga v času promocije albuma niso izpostavljali.

15) BLACK MOON: Ack Like U Want It

Ponovno oživljanje scene raperskega New Yorka in definicija zvoka boom bapa je prvenec trojca, ki ga klepetaško fura neverjetni flowaš Buckshot, beatovska pa epitome boom bap produkcije, digger in producent Evil Dee, ob njiju pa je v triu še 5Ft. Gre za prodajno sicer ne preveč uspešno klasiko podtalnega hiphopa, na kateri imamo vsaj 10 potencialnih singlov, catchy refrene, šamaranje mikrofonov, nobenih brezveznih in skipable komadov in jo kljub večkratnemu poslušanju še kar nabijamo. Izjemno vplivna plata newyorškega podzemlja, za katero KRS-One trdi, da je tlakovala in dokončno zdefinirala boom bap zvok, z močnimi beati in realističnimi besedili, ki povzamejo stanje newyorških ulic v začetku 90-ih. Singli so bili Who Got the Props?, I Gotcha Opin, Buck 'Em Down in How Many Mc's, ob tem nam plata predstavi še dvojec Smif'n'Wessun. Nenavadni izbor posega po vrhunskem komadu Ack Like U Want It.

16) ULTRAMAGNETIC MC'S: Checkin' My Style

Ultramagnetic Mc's, predvsem Kool Keith in Ced Gee, sta zapisana med legende hiphopa. Ced Gee je produciral dobršen del albuma Criminal Minded, za katerega se je še dolga leta po smrti kot producenta omenjalo in kreditiralo Scotta La Rocka, pod produkcije pa so več ali manj podpisani kar vsi trije (KRS, Scott in Ced Gee) in se podpisali pod večino dela na epski, prvi plošči Ultramagneticov imenovani Critical Beatdown, ki velja za zvočno inovativno in prelomno ploščo konca osemdesetih. Na tretji plošči The Four Horsemen so TR Love, Moe Love, Kool Keith in Ced-Gee kot glavnega pomožnega producenta za štiri komade zaposlili Godfatherja Dona, sicer pa so se pod beate podpisali sami. Checkin' My Style je nastala že dobro leto pred izidom, a je bila izdana šele na plošči.

17) DE LA SOUL: Eye Patch

Tretja, izjemna plošča De La Soulov Buhloone Mind State prinaša nekaj vrhunskih trenutkov in je zadnji album, ki ga je sproduciral Prince Paul. Modeli so bili še vedno v formi, izpostavljena komada sta bila singla Breakadown ter Ego Trippin' Pt. 2, na albumu pa se najde še nekaj nadpresežkov (I Am I Be, Area), Rhyme Kickerz izbor pa prinaša Eye Patch.

18) KRS-ONE: Black Cop

Krs-One je do leta 1993 že močno nabildal kariero sicer kot glava svojega kolektiva Boogie Down Productions, katerega edini stalni in resni član je bil prav on sam. Na plati Return of the Boom Bap, svoji prvi solo plati, za razliko od večine poslednjih Boogie Down Productions albumov, sam ni glavni producent. Največ beatov za album je prispeval DJ Premier, mega hit in kultno klasiko Sound of Da Police pa Showbiz, Krs-One se je podpisal pod štiri beate, dva pa je prispeval Kid Capri. Z albuma sta izšla dva singla Sound of Da Police in Outta Here, za to priložnost pa lahko uživamo ob zvokih črnega policaja.

19) DIGABLE PLANETS: Escapism (Gettin' Free)

Butterfly, Ladybug in Doodlebug so v raperski svet prinesli zelo organske zvoke jazza in jih mešali z estetiko hiphopa. Kritiško izjemno prepričljivo dodelano ploščo so spremljale debate takratnih puristov, da to pa ni hiphop itd., a Ishamel Butler, danes znan kot glava zasedbe Shabazz Palaces, je točno vedel kaj počne. Prejeli so raperskega grammyja za najboljši duo ali skupino, izdali še eno ploščo in potem za precej let končali svojo fuzijo jazza in hiphopa. Trojec je imel zanimivo podlago, saj so se vsi trije preselili v New York zaradi kariere, v resnici pa prihajajo iz Seattla, Phillya in Marylanda. Uvodni single Rebirth of Slick (Cool Like Dat) je postal precejšen crossover hit, sledila pa sta mu še Where I'm From ter Nickel Bags, hudo presežen komad pa je tudi Escapism (Gettin' Free). Kompletno ploščo je sproduciral Ish sam!

20) SCARFACE: Now I Feel Ya

21) GETO BOYS: Cereal Killer

Scarface in njegovi Geto Boys so kar dvakrat udarili leta 1993. Scarface je na svoji drugi solo plošči The World Is Yours nadaljeval z odločno rap-a-lot-ovsko estetiko južnjaškega zvoka hiphopa. Ker je Now I Feel Ya eden njegovih najboljši komadov v solo karieri, uradni single pa je bil le Let Me Roll, si privoščimo hudo južnjaško klasiko. Geto Boys so staroste houstonskega in južnjaškega ameriškega rapa, pri tej plošči pa je Willieja D-ja, ki je začasno zapustil Bushwicka Billa in Scarfaca, v Geto Boysih zamenjal založniški kolega Big Mike. Singel je bil poleg Crooked Officerja še Six Deep ter na koncu Straight Gangstaism, mi pa si bomo privoščili Cereal Killerja (če si že nismo Serial Killerja od Snoopa). Presenetljivo dobro preživeta plošča je Till Death Do Us Part.

22) KAM: Ain't That a Bitch

Westcoasterski klepetač Kam, ki je na začetku kariere sodeloval z bratrancem Ice Cubom, nato pa med drugim še s Snoopom, Quikom, Renom, Public Enemy, Methom, E-40-jem in drugimi. Njegov prvenec Neva Again prinaša g-funkovsko zvočno sliko in socialno zavedna besedila, spisana v stilu politične Nation of Islam, pročrnske tematike. Komad Ain't That A Bitch dobro prikazuje vse najboljše aspekte Kamovega ustvarjanja, Neva Again pa je njegova daleč najboljša plošča.

23) SPICE 1: Gas Chamber

Vrhunska zahodnoobalna produkcijska zasedba (Ant Banks, E-A Ski, Mentally Blunted, Eiht), funkijada kot se šika in zajebani, ubijalski teksti, kjer se trupel ne šteje. Singla sta bila Dumpin' Em in Ditches ter The Murda Show, na katerih je album gradil. Morilske nihilistične tematike na hrustljave zafunkirane west coast beate in komad Gas Chamber, da se sliši, kako se celo smrt lahko sliši precej veselo, če jo podložiš s pravo podlago.