Gala hala, 3. 3. 2016

Mlada zasedba po navadi odličen prvenec krona s promocijsko turnejo ali vsaj nizom odmevnih, dobro obiskanih koncertov, ki jo nato izstrelijo med pomembne akterje glasbene scene. Beograjski shoegazerji Bitipatibi so bili na dobri poti. Temačno sanjavi Lešnici divlji iz leta 2013 je bil resen kandidat za srbski prvenec leta. »Kovač kuje železo, dokler je še vroče,« pravi pregovor, a kaj, ko je bend še pred uradnim datumom izdaje skrivnostno razpadel. Železo se je medtem shladilo.

Toda tu se zgodba ne zaključi. Po treh letih se je bend osvežen prebudil iz kome. Uni Gašić in Ivanu Skopuloviću sta se pridružila nova člana – Dragan Mihajlović na basu in bobnar Marko Benini. Zasedba ponovno koncertira, nova zvočna monografija pa bi se znala zgoditi že letos.

A ne smemo prehitevati. Zaspan četrtkov večer je otvoril Miha Peterlič, novo ime slovenske kantavtorske scene. Pred razredčeno publiko, ki je počasi kapljala v dvorano Gala hale, je stal sam s kitaro. Skulirano, v ohlapnih kavbojkah in črni majici, brez kakršnega koli balasta. Tip je pač prišel igrat. A čeprav je njegova glasba povsem nepretenciozna, je Miha resen. Z odmerki ironije je opeval standardne teme od kritike družbe do ljubezni, pankersko akustiko pa so dopolnjevale besede, nizane v hitrejšem ritmičnem toku, zaradi česar so bili komadi udarni. Besedila sicer niso tvorila viška poezije, a so se izkazala za suvereno uglasbena. Tudi navrženim puhlicam – in teh je bilo nekaj – je sledil zasuk, ki je očem preprečeval kroženje za celih 360 stopinj. Varen, pretežno neizstopajoč nastop je bil dostojen uvod v večer, ki pa bi bolje deloval v intimni atmosferi med rahlo okajeno študentsko publiko, ki ne mara večjih glasbenih odvodov.

Predodrje kluba se je zgostilo, čeprav ni ravno pokalo po šivih. Oder je zadržano zavzel bend Bitipatibi in nastop otvoril z novim komadom Okean, ki ga je nosil upočasnjen garažni riff, na katerega so se nalagale sintetične teksture in miren glas, skrivajoč se za obilico reverba.

Princip se je ponavljal čez cel koncert - v ospredju je bila sočna kitara Ivana Skopulovića, tudi člana beograjske »supergrupe« Crvi, Una Gašić pa je z nanašanjem plasti klaviatur poglabljala in raztezala zvočno strukturo. Njen omamen, melanholičen visok vokal je zapolnjeval preostali prostor in služil predvsem kot dodatna tekstura, ki je izoblikovala emocionalen ton glasbe. Besedila so bila zaradi reverba nerazumljiva, kar je pridodalo k misteriozni prezenci benda. Ritem sekcija se je med nastopom gibala v ozadju. Rezultat dokaj preprostega recepta je bil pompozen in hkrati krhek zvok. Predstavljajte si veter, ki dviga sneg s tal in ga nežno premetava. Od daleč zgleda kot dim, a bolj ko se približujete, bolj se homogena zmes spreminja v ločena ledena zrnca. Zasedba nas je zamaknjene nežno ovijala v hladno odejo.

Album Lešnici divlji je bil nespremenjen, odigran v celoti. Nastop ni bil čistokrvno shoegaze anemičen, kar bi pričakovali od zasedbe, ki se ozira po bendih, kot so recimo Spacemen 3, Slowdive in Labradford. Težko je bilo namreč spregledati Ivanove živahne gladke kitarske gibe. V prenovljeni verziji so igrali tudi nekaj starejših demo komadov ter nekaj novih in vsi so bili izvedeni brezhibno. Največ navdušenja je požel hit Mi smo od šećera, ki ga je bend prihranil za zadnjo tretjino koncerta, večer pa je zaključil najbolj plesen komad, neopsihedeličen Letnja pjesma. Zdaj pa sledi tisti nepriljubljeni ampak.

Novi komadi so zvesti zvoku, ki je navduševal v preteklosti, a ne predstavljajo nobenega resnega preskoka. Zgrajena sonična kupola je prepoznaven element benda, a v živo se je izkazalo, da po določenem času postane monotona. Omami je sledil dremež, iz katerega smo bili prebujeni šele v izteku koncerta. Znotraj kupole je bilo sicer moč slišati nianse – psihedelija, dream pop, shoegaze, sintetika in klavir. A brez večjih posegov v samo strukturo bi utegnil biti naslednji album monokulturen. Optimizem navdajajo intervjuji, v katerih izražajo ambicije po večji improvizaciji in inštrumentalnem raziskovanju. Nastavki so nedvomno dobri, povratek benda na sceno pa brez pomislekov pozdravljamo.