Gala hala, Ljubljana, 15. 11. 2019

Na petkov večer je v Ljubljano, natančneje na oder Gala hale in njene raperske serialke Rapetek prihrumel eden najzanimivejših likov aktualnega raperskega podtalja, producent in emsi Quelle Chris. Quelle je s svojimi beati pomagal tlakovati kariero Dannyja Browna in sodeloval je z mnogimi velikani podtalnega rapa, kot so Earl Sweatshirt, Roc Marciano, Homeboy Sandman, The Alchemist, Guilty Simpson, Black Milk, Open Mike Eagle, Pharoahe Monch in drugi. Na krilih neverjetne serije vrhunskih albumov je v Ljubljano prišel brez žene Jean Grae, s katero sta lani zakuhala enega najbolj pronicljivih albumov leta Everything's Fine, in nam predstavil bolj kot ne svoj solistični material.

Chris je v poslednjih letih presenetil s plejado konsistentnih in vrhunskih, a precej samosvojih raperskih presežkov in je eden najbolj nenavadnih, nepredvidljivih in študioznih likov iz kataloga založbe Mello Music Group, verjetno najaktivnejše in najboljše podzemne raperske založbe zadnjih let. Svojo razkošno diskografijo je raper, ki ga sicer med svoje favorite uvršča mnogo drugih raperjev, predstavil na trenutni mini evropski turneji, namenjeni predstavitvi svojega najnovejšega konceptualnega albuma Guns.

Okoli pol polnoči je tako na oder pred kako stotnijo raperskih glav dokaj neopazno prikorakal Chris. Že prvi stik je bil zelo netipično raperski, malce zmedeno je postopal po odru in brez velikega pompa poskušal vzpostaviti vez z občinstvom. Skoraj vsem prisotnim je bilo nemudoma jasno, da to ne bo klasičen raperski koncert za premikanje vratnih vretenc in neobremenjen žur, na katerem bi bilo potrebno veliko aerobike, odrapane pa bodo bolj kitice kot celi komadi, temveč je bila pred nami prej zanimiva in globoka koncertna izkušnja, ko bo Chrisu in njegovim besedilom potrebno slediti. Za prebijanje bariere je najprej ponudil nekaj pijače, nato pa se spravil k svojim raperskim bravuram.

Nemudoma je do izraza prišel njegov hudomušen humoren stil, ki ga zaznamo že na albumih. Občutek smo imeli, kot da smo v njegovi dnevni sobi, kjer skadi kak joint, spije malce vodke in pove kako prigodo iz svojega življenja. To resničnost in nezlaganost, ki ju vidimo na odru, predstavlja zelo gladko, mehko in brez težav, enako kot na albumih pa da tudi občutek, da gre za lenobno, a močno naštudirano rapanje. Večkrat smo namreč začutili, da je vse stihijsko, a je že naslednji trenutek postalo jasno, da temu ni tako, da je vsak offbeat dobro premišljen in da so flowalni tokovi odrapanega v nulo natančni ter praktično brezhibno izvedeni. Tehničnih napak torej skoraj ni bilo, mikrofon, dikcijo in dihanje Quelle obvlada v nulo, koncert nam je odrapal v enakomerni jakosti, brez hitrih in presunljivih trenutkov dretja ali tako imenovanega raperskega hajpanja publike. Vzdušje je bilo skozi koncert enakomerno, nekajkrat je v skladbah nastopil z globljim glasom, rapal pa je tako suvereno, da so njegovim besedilom lahko sledili tudi vsi, ki sicer njegove diskografije niso poznali.

V Ljubljani, na predzadnji postaji njegove turneje, je Quelle uprizoril močno ekspresiven koncert, že v samem začetku je vzpostavil pristen in rahlo čudaški odnos s publiko. Ob klicanju k sodelovanju ponavadi nisi niti vedel, katero čudno reč naj bi mu pomagal odpeti ali odrapati, še najbolj jasno in razumljivo sodelovanje s publiko je bilo takrat, ko se je bilo treba zgolj zadreti. A komunikacija s publiko je bila spontana in hkrati naštudirana, skoraj vedno se je Quelle namreč nanašal na naslednjo kompozicijo, pred skoraj vsako novo skladbo je predstavil nastanek skladbe in izluščil njeno bistvo. Ne glede na to, ali gre za seks, droge, Ameriko, politiko, odnose ali kaj drugega, je na svojstven, neapologetski način, ki ničesar ne skriva in je do poslušalca skoraj povsem odkrit, plemenitil svoja besedila z zanimivimi in zelo osebnimi predgovori, da je gledalec oziroma poslušalec bistvo skladbe zaznal že vnaprej.

Z njim je na tokratni turneji tudi njegov kolega in bivši založnik Jonathan, ki je zgolj sledil Chrisovemu suverenemu rapu in pritiskal tipko play, ko je bil čas za to. Ob tako specifični, zelo osebni komunikaciji s publiko, ki je dajala občutek, da smo na zapohanem podtalnem koncertu doma pri nastopajočemu, je povsem uspel v nameri dobre predstavitve svojih besedil in eksekucije le-teh ter dokazal, da je tehnično suveren raper, ki sebe tudi v živo razdaja s svojim temačnim beatom, karizmo in malce nenavadnim raperskim videzom.

Suvereno, brez napake, lucidno, pronicljivo in čudaško je Chris v Gali hali predstavil material s praktično vseh svojih Mello Music Group albumov in po dolgem času tudi estetsko na slovenske raperske odre pripeljal formo podzemnega rapa. Dobili smo koncert, med katerim ni bilo potrebno ves čas vreščati, kričati, ponavljati stokrat slišanih krilatic, izvajati gimnastično-telovadnih trikov, temveč je bilo potrebno izvajalca in vsebino vase posrkati in vzeti, kar Chris ponuja. Stilsko povsem neobičajen, neuniformiran raperski koncert je iz poslušalcev izvabljal smeh in od njih hkrati zahteval precej poglobljeno poslušanje. To je bila vrnitev v čase, ko je v hip hopu veljalo, da mora imeti vsak raper svoj stil. Quelle ni kopija nikogar drugega, je on, takšen, kot je, in to je dokazal tudi s svojim tokratnim, dobro uro in petnajst minut dolgim nastopom, v katerega je vpletel vse viške in presežke svoje kariere, med njimi tudi kompozicije Obamacare, Mind Ya Bidness, Super Fuck, Box of Wheaties in druge.

Kdor je prišel na žur je prostor tokrat zgrešil, vsi tisti, ki smo prišli na koncert, pa smo dobili svojo brezkompromisno in zelo osebno dozo raperja na višku kariere, kar se v Ljubljani redko zgodi. Chris je z močno ekspresijo postavil temelje za podtalne raperske koncerte, ki jim bodo ostali prišleki le stežka sledili.