City Slang, 2021

Ključna lastnost glasbe je njena sposobnost vzbujanja čustev ob njenem uživanju. Željeni občutki se seveda od posameznika do posameznika razlikujejo. Nekateri si od glasbe želijo agresije, jeze; drugi nežnosti in lahkotnosti; tretji kompleksnosti. Glasba tako med poslušalcem in glasbenikom ustvari vez; glasbenikove občutke skozi pesmi doživljamo mi. A kaj, ko glasbenik želi skozi svojo glasbo vzbuditi občutke intime? Vez, ki se zgradi ob poslušanju, je namreč enosmerna, intimnost pa po definiciji to ne more biti. Lažje je, če bi bili na koncertu, kjer čustveno navezanost pogosto doseženo z manjšim številom ljudi instripped down izvedbo. Ampak kako intimnost posnameš in zapakiraš v album? Odgovor na to vprašanje je v debitantskem dolgometražcu londonske ustvarjalke Anne B Savage, A Common Turn.

Anna B Savage se je predstavila leta 2015, ko je izdala svoj prvi EP, naslovljen ep, in posnetek s koncerta na uglednem londonskem prizorišču Cafe OTO. Istega leta se je podala na evropsko turnejo kot predskupina samoironične indie folk bad boy persone Josha Tillmana, poznane po imenu Father John Misty. Anna je do neke mere Tillmanova žanrska sovrstnica, a njuna glasbena pristopa si totalno nasprotujeta. Father John Misty nastopa zavestno naduto, z besedili, zakopanimi v plasti ironije in duhovitosti. Medtem Anna piše z izredno osebne pozicije in iz globoke nesigurnosti. Glasbeničin prvenec je torej dosegel širše občinstvo, a je Anno potisnil v ustvarjalno luknjo, njena negotovost, o kateri prepeva oksimoronsko sigurno, pa je bila naslednjih pet let odgovorna za njeno odsotnost s scene. Po lastnih besedah naj ne bi vedela, če je zmožna ustvariti nekaj boljšega. Dilemo je razrešila z nadgradnjo originalnih petih komadov z EP-ja, ki jih je na novo posnela ter jim dodala še pet svežih skladb. Izpopolnitev pa se ni zgodila zgolj količinsko, ampak občutno tudi v performansu ter najbolj občutno na produkciji.

Glavna gonilna sila albuma A Common Turn je Annin vokal. Njen pevski izraz je sila dinamičen ter zelo klasično zastavljen, à la Benjamin Clementine. Instrumentalno spremljavo večinoma tvori akustična kitara. Ob največjih krešendih pa se v zvočno sliko prikradejo tudi razni elektronski vložki, ki vrhove popeljejo še nekoliko višje. Vse skupaj je zapakirano izredno premišljeno in s produkcijskega vidika zveni imenitno, kar je vredno pripisati producentu plate Williamu Doyleu. Sam zven plate seveda krepko pripomore k prej omenjenemu občutku intimnosti. Smiselno je izpostaviti odsotnost reverba v Anninem glasu ter namerno ohranjanje imperfekcij v smislu ustnih zvokov med frazami. A če govorimo o intimnosti, se občasno uporabljen operski glas res ne zdi idealen, prav takšen pa je tudi intenziven vibrato v energičnih momentih. Toda gre zgolj za specifične trenutke, ki se na albumu pojavijo le, kadar je to smiselno. Kontrastno velika dinamika dovoli ravno to, da je pričaranih mnogo trenutkov, kjer Anna poje zelo ranljivo in umirjeno. 

Na tak način Anna odpre skrajno osebne teme. Vedno piše zelo dobesedno, s svoje lastne perspektive. Besedila se večinoma vrtijo okoli dvomov, bodisi v lastno glasbeno ustvarjanje, ljubezen ali seksualnost. Pogosto tudi podre t. i. četrto steno in se neposredno naveže na proces pisanja in ustvarjanja albuma. Ne skriva se za prispodobami in drugim jezikovnim orodjem, ki se jih glasbeniki ponavadi poslužijo, da bi se distancirali od lastnih besedil. S tem ustvari občutek branja dnevnika, najintimnejšega dejanja, ki ga je mogoče doseči enosmerno, seveda brez moralne spornosti in globokega sramu, ki bi tako dejanje spremljala.

Anna B Savage je kljub temu, da pogosto govori o svojem lastnem nezaupanju, s svojim prvencem nastopila samozavestno in pogumno. Načela je skrajno intimne teme, o katerih redko na tako surov način slišimo iz ust glasbenikov, ter podrla zid med ustvarjalcem in njegovim delom. Ustvarjanje glasbe, še posebej albuma, ni tako glamurozno, kot je to možno razbrati iz PR tekstov, ampak je plod trdega dela, samokritike in dvoma v lastno početje. A če je vizija močna in um vztrajen, je končen produkt lahko nekaj zares posebnega in točno to je Anna B Savage dokazala z albumom A Common Turn.