Samozaložba in VERSION III, 2021

V irski mitologiji so se domnevno okoli osmega stoletja začele pojavljati skrivnostne vile, poimenovane banshee, ki so s petjem in kriki opozarjale na smrt. Bile so ezoterična bitja, ki so se ob klicu k smrti manifestirala kot dolgolasa, bleda, odeta v svetle halje. Pojavljale so se lahko kot mile eterične vile, ki z dobronamernimi opozilnimi kriki svarijo bližnjega pred njegovo smrtjo, ali pa v mračnejši preobleki, kadar je smrt trkala na vrata osebam, ki so se jim zaradi hudodelstva zamerile. Takrat so nanje kričale s srhljivimi, bolečimi, kosti tresočimi kriki, s katerimi so proslavljale njihovo bližajočo se smrt. 

V vsakem primeru Banshee ni brez razloga prikazana v temačni luči. Danes recenzirana glasbenica prav tako kot istoimenski mit z intenzivnimi kriki opozarja na zlorabe v enaindvajsetem stoletju - zlorabe ženskega telesa, duševnega zdravja ali pa okolja za potrebe kapitala. Banshee je jezna. In če so včasih njeni kriki odmevali v gozdovih temnih irskih noči, zdaj odmevajo v aplikaciji TikTok na ploskih štirioglatih napravah. 

Banshee divjih dvajsetih našega stoletja je enigmatična mlada producentka, tekstopiska in pevka, ki deluje v Los Angelesu. Njeno ime in starost za zdaj ostajata uganka, vemo pa, da njeno glasbeno ustvarjanje pod psevdonimom Banshee sega v leto 2018 z izdajo singla Fuck With a Witch. Od takrat so izšli trije solo EP-ji, od katerih bomo danes analizirali in poslušali letošnja: Fuck With Banshee in Banshee Hollow. 

Obe kratkometražni izdaji izhajata iz enake zvočne osnove. Mešata growl,vokalno tehniko metala, s soundcloud trapom ter elektronsko in autotune estetiko, ki se zdi bistvena za novi val internetne muzike. Spogleduje se tudi z witch housom v slogu benda Crim3s, na primer v komadu Banshee Hollow, ter z računalniško estetiko hyperpopa, na drugi strani pa se potaplja v metalske riffe, kot v zaključni skladbi Untouchable na EP-ju Banshee Hollow. Vse te vplive katalizira v agresivno, temačno, a čudaškopomirjajočo atmosfero. Vpliv digitalnega sveta se odraža tudi v dolžini komadov, ki so prilagojeni za TikTok in sposobnost osredotočenja sodobnega poslušalstva na hiperdražilnih komunikacijskih aplikacijah. 

V prvem EP-ju Fuck With a Banshee lahko iz trpečih, a sproščujočih growling vokalov izluščimo tri glavne tematike, na katere opozarja z vidika duševnega zdravja: spolno nasilje, čustvena manipulacija in izkoriščanje okolja. Na komadu Catcaller je v ospredju glasbeničin autotunan vokal, ki črpa navdih iz hyperpopa in witch housa. Podpira ga krik, ki ojača čustveno nabito jezo ob moškem pogledu in objektifikaciji ženskega telesa na vsakodnevni ravni. Z verzom »sometimes i just wanna see the fucking moon, i dont wanna talk to you« povzame najbolj osnoven sentiment izkušnje catcallinga ter banalnost in razsežnosti kulture seksizma. To dobro ponazori na TikToku deljena izkušnja, da jo je moški »catcallal« prav med snemanjem videa za komad, ki takšna dejanja obsoja. 

Banshee na EP-jih Fuck With a Banshee in Banshee Hollow prikaže senzibilnost in jezo Gen Z-jevske generacije. Ta je dnevno bombardirana z brezupnimi, apokaliptičnimi novicami distopične sedanjosti, ki v lovu za dobičkom drsi v brezizhodnost. Sentiment takšne sedanjosti zajame Eco Depression. Ekološka katastrofa, ki se odvija pred našimi očmi, dobesedno povzroča porast duševnih bolezni in depresije. In če so se ljudje včasih lahko z rahlo ignoranco tolažili, da bodo z individualizirano odgovornostjo za krajše prhe in recikliranje lahko pomagali rešiti planet, nova generacija še predobro ve, da so krivci korporacije in politiki, ki ga aktivno uničujejo. Komad Eco Depression je opozorilni krik agonije najstnikov pred kolektivnim izumrtjem. V drugih komadih, kot so My Heart Grew Legs, Parasite in Social Alien, neposredno in brez olepševanja naslavlja obsesivno-kompulzivno motnjo, anksioznost in socialno izolacijo ter se tako postavlja v opozicijo toksično pozitivni banana bread kulturi izolacije. 

Produkcijsko gledano je v njeni muziki še veliko prostora za izboljšavo, komadi so strukturno še nedodelani, vokal pa včasih preveč hreščeče prodoren. Pa vendar je v umetničini glasbi najti surovo, dušo rezočo, iskreno jezo nad stanjem sveta. Njena najstniška samosvojost in čustvena intenziteta Gen Z-jevskega depresivnega realizma osvetljujeta tematike, ki so še premalo naslovljene, ne samo v glasbenem svetu, temveč tudi v splošni kulturni produkciji. Kljub mitološki naravi in skrivnostnosti njene persone nas Bansheejina glasba z opozorilnimi kriki postavi kar se da trdno na realna tla. 

Preden je Banshee postala enigmatična metaltrap fairycore ustvarjalka, je bila aktivna v metalski sceni kot članica neznanega metalskega benda, ki ga je po razhodu s partnerjem tudi zapustila in se oddaljila od metala. Vendar se od njega ni odmaknila levo ali desno, temveč je prevzela vplive, ki so se zakoreninili vanjo, in jih raztegnila daleč v večstilsko, žanrsko težko opredeljivo glasbo, ki jo je zapleteno opredeliti, ne da bi delovali kot pretenciozni postmodernisti. 

Pa vendar … Mešanica metala, hyperpopa, witch housa in soundcloud rapa na papirju deluje neujemajoče, pa v resnici ni. Izvajalci, kot so Ghostmane, Jasaiah in sxlord, so zametke metal trapa ustvarili že pred leti. Dejstvo, da se trap metal zdaj zliva s hyperpopom in računalniškimi, autotunanimi elementi, je očitno le naslednji korak v postinternetnem preobraženju žanrov. Čeprav tovrstna glasba v lokalnem okolju še ni prišla pod recenzentkin radar, pa povezanost teh žanrov izraža že napoved decembrskega dogodka v Orto Baru, kjer bodo nastopili slam metalci Within destruction, Inheaven, traplordi SBO, za njimi pa hyperpopovski fenomen Aseben. Spajanje tovrstnih žanrov se bo v polju mikrožanrov digitalnih glasbenih svetov nove generacije še pojavljalo, teklo po pretočnih platformah in se morda tudi bolj populariziralo. Banshee ima do takrat še veliko časa, da si zagotovi mesto v tej sceni, saj izdaji Fuck With a Banshee in Banshee Hollow z lahkoto označimo za enega od pionirskih začetkov tega zvočnega vala. 

BANSHEE · CATCALLER