Sub Pop, 2012

Kar težko je verjeti, da duo Beach House prihaja iz Baltimora. Tistega istega pristaniškega Baltimora, ki ga je sedaj že kultna serija The Wire prikazovala kot surovega, nasilnega, disfunkcionalnega in pozabljenega. Glasba Victorie Legrand in Alexa Scallyja ima namreč ravno diametralno nasprotne kvalitete. Je graciozna, cvetoča, eterična, hkrati namenjena intimni absorpciji in zanesenemu deljenju z drugimi. Taka je bila na samonaslovljenem debiju, enaka pa je tudi šest let kasneje, na danes izdani plošči Bloom.

Victoria in Alex sta pač dovolj pametna, da vesta, da se zmagovalne formule ne popravlja. Svojo glasbo raje organsko razvijata in spreminjata le njene odtenke. Najbolj opazen preskok v Beach House zgodbi se je sicer zgodil med Devotion in Teen Dream, drugo in tretjo ploščo. Slednja je bila produkcijsko bolj prečiščena, same pesmi pa so bile malce bolj popovsko ekonomične kot prej, a v svoji osnovni strukturi in naravi relativno nespremenjene. Še vedno so bile prepredene z grenko-sladkimi in nostalgičnimi besedili o dolgih romantičnih sanjarijah ter neverjetnimi melodijami, ujetimi v kopreno pljuskajočega reverba.

Plošča Bloom je siamski dvojček in neposredno nadaljevanje plošče Teen Dream. Scallyjeve kitarske melodije so asketske, a vedno na mestu, Victorijin vokal je božajoč, a prepričljiv in samozavesten, njene klaviature pa skupaj z ritem mašino ustvarjajo polno zvočno kuliso. Tej so bili tokrat dodani še sporadični terenski posnetki, ki ploščo povezujejo v logično celoto. Med pesmimi izstopajo Other People in njen nepozabni refren, The Hours in njen popolni kitarski riff ter dinamična Wishes s svojimi dobro odmerjenimi prostori tišine. Sicer pa gre pri pričujočem glasbenem izdelku za zbirko pesmi, ki odlično stojijo same zase, hkrati pa tvorijo tudi perfektno ploščo, ki je še boljša od preproste vsote njenih seštevancev.

Albumi dua Beach House nas vedno znova navdušijo. Pa ne zato, ker bi bili sveži, novi in drugačni, ampak zato, ker so vedno isti. Victoria in Alex v času, ko je najbolj moderno vse svoje karte polagati na zvok in inštrumentarij, iz rokava izvlečeta redkega asa: spodobnost pisanja odličnih pesmi kot takih, golih in osnovnih v njihovem bitju in žitju.