BRGS: Fragments of the present

BRGS: Fragments of the present

Recenzija izdelka
14. 1. 2017 - 19.00

Zvočni prepihi/ Samozaložba, 2017

 

Tokrat se v Tolpi bumov znova bodemo z diskografskim delom domačega aktivista, muzičista, vsesplošnega pobudnika in radijskega sodelavca Jake Bergerja – BRGSa, ki nam bo 17. januarja tudi uradno ponudil spet novo delo v intenzivno polnjeni vrsti takih in drugačnih projektov, s katerimi domačo in tujo javnost sooča že daljši čas.

BRGS se v zadnjih letih veliko ukvarja (tudi) z razširjanjem živega igranja bobnov/tolkal mimo fizičnih/akustičnih razširjenih tehnik igranja v polje manipulacije ali procesiranja zajetega zvočnega signala bodisi v živo bodisi naknadno, pa tudi z vpeljavo pred-obstoječih zvočnih virov in podobnega. Njegove številne izdaje v preteklem obdobju nam ponujajo fin vpogled v razvoj tehnike in v opolnomočenje, v emancipacijo avtorja/muzičista v novih poljih raziskovanja. Kot take so omenjene izdaje vredne veliko z metodološke perspektive, ki mora v polju tako imenovanih eksperimentalnih glasb vselej nositi določeno težo ob vrednotenju tako s strani zgolj poslušalca kot tudi s strani cehovskega, specifično tehnično pismenega kolega ali kritika. Vsekakor pa je pomemben aspekt tudi samoopredelitev in smer tovrstnega ustvarjanja kot nekonformističnega, odklonskega, marginalnega, drugačnega ali disruptivnega. Ta aspekt nikoli ne gre jemati kot dan, vselej mora biti odvisen od vztrajnosti hoje po ostrem robu samoprevpraševanja, elementarne skepse in vzdrževanja pogojev „ne-varnega“ oziroma pogojev izven vseh con udobja.

S ploščo Fragments of the present BRGS torej nadaljuje svojo pot iskanja novih potencialov za zanj smiselno raziskovanje, ali rečeno drugače - za premikanje lastnih meja. Sicer njegova linija nikakor ni linearna, vselej se premika v več smeri hkrati, česar konkretna posledica je tudi množenje izdaj, pogosto tudi navznoter razvejanih grozdov - „batchev“ hkratnih izdaj, ki ne sledijo enotni liniji. In če so bili BRGSovi začetni vstopi v delo z manipulacijo in procesiranjem zvoka še dokaj elementarne narave, na primer dokaj ozko izvedeni eksperimenti »poskusi s to ali ono tehniko«, je Jaka v zadnjem času že uspel vzpostaviti veliko kompleksnejši sistem, s katerim se lahko loti tudi že realnočasovne uporabe procesiranja znotraj tistega, čemur po načelu pravimo prosta improvizacija. Seveda taki sistemi zahtevajo tudi tehnično poglobitev in ob tem BRGS res aktivno izkorišča potenciale razširjenih integracij svojega prvega inštrumenta – tolkal. Zato njegov snare – temeljna odmevna površina – poleg Bergerjevih že dlje časa uporabljanih strun in kontaktnih mikrofonov na plošči Fragments of the present doživi tudi razširitev s sistemom zvočnikov oz. s tako imenovanimi „feedback zvočniki“, ki omogočijo pretvorbo fizičnega inštrumenta, snare bobna v čisto pravi vmesnik – interface za manipulacijo feedback elektronike oziroma oscilacij, ki vzniknejo znotraj povratne zanke električnega zvočnega signala. Ta zanka lahko sama po sebi generira piske, brnenja, metrične vzorce in jasen šum, integrirana skozi fizično odmevno površino pa tukaj razpira zares široko polje možnosti.

Nadalje je pri plošči Fragments of the present pomemben tudi kontekst samega imena, ki se navezuje na tisto siceršnje BRGSovo raziskovanje, katerega konceptualna ost je način, kako elektronsko manipulacijo kombinirati z ustaljenejšimi načini proste improvizacije na podlagi zgolj akustičnega raziskovanja znotraj miljeja t.i. prostih muzik. Najpreprostejša linija interpretacije torej sledi liniji tega, kako določene tehnike ustvarjanja, razvite skozi proces digitalnega ukvarjanja s terenskimi in drugimi „outsourcanimi“ posnetki, informirajo tisto, kar je BRGSova najbolj redna, aktualna, vselej najbolj sedanja praksa – igranje bobnov oziroma tolkal.

Rezultat Fragments of the present so štirje zvočni posnetki v skupni dolžini konkretne pol ure. Vsi štirje posnetki so odigrani v živo, brez naknadnega nasnemavanja ali dodatne post festum manipulacije določenih delov. Prvi zvočni prelet nam razkrije precej specifičen nabor tehnik, inštrumentalnih zvokov in digitalnih procesov, skozi katere BRGS izvede štiri variacije na metodološko temo, ki se razvijejo v štiri tudi po karakterju jasno razmejene kose improvizacij. Plošča se začne nekoliko grše, grobo in surovo, česar tukaj ne mislimo v smislu zvočno-asociativne stereotipizacije, temveč kot rezultat bolj raztreščene tehnike, manj bližine ustaljenim harmoničnim razmerjem in drugim procesom simetrije, denimo jasni repeticiji in podobno. V nadaljevanju plošča razvije pozitivnejši odnos z omenjenimi vidiki simetrije in vzorcev, pozitivnejši odnos z navadami ušes. Preprosto to pomeni, da BRGS v drugi polovici izroča tudi motive, ki delujejo bolj premišljeni tudi kot vzorci - pač zvočno res stimulativni koščki, ki lahko v zgolj zvočnem smislu nagovorijo tudi širše kot le s perspektive raziskovanja zvočnosti predmeta v interakciji z odmevno površino.

No, in še zadnji aspekt, ki ga je tukaj nujno omeniti, je določena BRGSova tematska naravnanost, ki tu morda zacveti v najbolj jasni obliki dosedaj. Kot posameznik, pozoren na aspekte naravnega sveta in zaskrbljen nad določenimi aspekti sodobnosti, je BRGS svoje kose s plošče Fragments of the present poimenoval Winds, Sands, Waters in Greens. Brez prevajanja je tematski in morda moralni ali etični kontekst tu verjetno dovolj jasen. Vsekakor pa tako tematizirane skrbi tu BRGSu ni uspelo jasno zapakirati zgolj v naslove, temveč je asociativna igra, preganjavica, slutnja naravnega, fizičnega, svetnega, sublimnega, kot še nikoli prej spretno, subtilno, učinkovito in pretresljivo prisotna znotraj same zvočne narative.

 

Leto izdaje: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.