Gilead Media/Antena Krzyku, 2019

Gostje tokratnega osrednjega glasbenokritiškega obrata Radia Študent domujejo predvsem v hrupotvornih temeljih trših kitarskih glasb. Trio Buildings, ki prihaja iz Minnesote v ZDA, se je podpisal že pod štiri dolge albume in nekaj krajših izdaj, tudi v sodelovanjih z drugimi bendi, kljub trinajstim letom obstoja pa se na naših valovih tokrat pojavlja prvič. Smo vendarle v času, ko glasbenoindustrijski strmoglav lepo skrbi za špricanje vseh živih vsebin v vse žive smeri, ko bogati konzumentove spletne oblake in brez vseh preprek, filtrov ali jezov vse intenzivneje bombardira zmedena ušesa. K sreči kot ene izmed preostalih kvalitetnih glasbo-dovodnih žil ostajajo vsaj določene založbe, čeprav je vprašanje, koliko dometa in dosega sploh še imajo oziroma ju bodo imele v prihodnje. Ob izdaji tokratne plošče sta že drugič sodelovali ameriška založba Gilead Media in poljska Antena Kryzku, obe bolj ali manj znani izpostavi na polju neprizanesljivih kitarskih godb, vsaka na svoji strani Atlantika.

Zasedba Buildings temelji na zgradbi in estetiki power tria oziroma na prav takšnem power pristopu. Kitarist in vokalist Brian Lake, basist Mike Baillie in bobnar Travis Kuhlman distribuirajo robato togoto, zavito v prvinski nagon nojz rock hrupotvorcev devetdesetih let prejšnjega stoletja. Tegobe in oslarije vsakdana vpregajo neposredno v glasen ropot distorzije in lomastenj bobnarske baterije, ki nam svojega pravega karakterja nikakor ne izda že ob manjši jakosti zvoka. Bendova nova plošča Negative Sound ne vsebuje grozno veliko prelomov tempa in tudi ne sunkovitih ritmičnih menjav ali ambivalentnih razpotij. Sproščanje nejevolje v primeru Buildings nastopi izrazito postopno in vztrajno, prej kot zgoščeno ali bežeče. Na repeticijah osnovani rifi se lahko v srednje hitrem gruvajočem tempu priklopijo na klokotajoč bas ali hreščeče vokale, kot to slišimo denimo v pesmi Sit With It, ki na dan prikliče godbo v stilu veteranov Unsane ali pozabljenih hrupoljubov Shorty. Negative Sound brez odvečne zahrbtne shizofrenije ali na efektih zrasle gnjavaže v sebi skriva široko paleto predvsem kitarskih zvenov, ki v asociacijah na primerljiva antistresna imena zgodovine hrupnega rocka na nek način tudi poveljujejo vsej počasi kotaleči se negativni nastrojenosti benda. Piss Up a Flagpole tako jasno nakaže razjarjenega duha Jesus Lizard, Sell Down The River zasmrdi po posthardkorovskem ubiranju v slogu izjemnih Unwound in Hoover, Thumb In The Eye pa ukaže razpustitev in razpad začrtane forme komada v stilu grungeevskega prostaštva seattelskih Tad.

Buildings so na svoji četrti plošči negativen zvok speljali v morda kar najbolj naravno možno nagonsko smer, ki so jo ob preveč jedki zvočni sliki skušali razviti že na predhodniku You Are Not One Of Us. Čvrst pogon, ki bend poganja na njegovi poti, je jasno oplojen s punkovsko neprečiščenostjo, pa s samovoljno grungeevsko, posthardkorovsko turobno agresijo in nojzrockovsko robustno godbo. Album Negative Sound ne obira cepljenih sadov po novih ali prepovedanih tujih poljih, temveč goji lasten drzen rockovski izraz, ki ga je bend tokrat končno uspel z eno samo žetvijo nakopičiti dovolj za najobilnejšo ozimnico doslej.