Keys Of Life, 2017

Tokrat v Tolpi bumov končno, po pravzaprav letih potrebe predstavljamo tudi celoten izdelek izpod rok DJ Sotofetta, norveškega glasbenega mojstra, založnika in pobudnika, ki je z nami tu prisoten že lep čas, z Radiem Študent in tudi širše, v našem klubovju. Prvič smo se mu predali z njegovo kletno K4 selekcijo deep housa na pomemben in žalosten večer pred leti v organizaciji našega festivala Tresk. Na tisti dan nas je vodja založniške izpostave Sex Tags Mania obogatil tudi z znanjem, v javnem pogovoru, ki ga je takrat pripravil in izvedel bivši radijski kolega Dino Lalić. No, v Ljubljani smo ga videli tudi še kasneje …

DJ Sotofett je izjemen poznavalec, zbiratelj in predvsem digger zelo raznolikih muzik, človek z izjemnim ušesom in glasbenim občutkom, praktično anarhističnim, DIY etosom ter izjemno pripoznanostjo svojih talentov s strani mogočnega dela underground plesne skupnosti, pa tudi širše. Je eden tistih posameznikov, ki se zdi izjemno pomenljiv za sodobnost, v različnih aspektih. Je izjemno učinkovit organizatorski pobudnik in glede na okoliščine – vsaj dozdevno – preprosto deloholik. Tak, kakršne danes najdemo v celotnem spektru - če kaj namreč naša sodobnost je, potem je neizprosna, in malone že jasno povezuje oblike presežnih sposobnosti in kapacitet za delo – v nove oblike družbenih statusov. Kdor lahko dela bolje in predvsem dlje – tisti prosperira. Zadevo lahko seveda jemljemo na več načinov, v primeru Sotofetta pa smo morda še na najboljši strani tega fenomena. Dalje je Sotofett izjemno zanimiv še znotraj spektra, v katerem se srečujeta trd klubski normativ in vse tisto njemu zunanjega. Vsekakor v tem ni ne inovativen ne pionirski, nedvomno pa gre v njegovem primeru za posameznika, ki deluje znotraj obeh sfer oziroma je sposoben polnopravno operirati tako znotraj plesno klubskega undergrounda, znotraj katerega nosi status izjemno kvalitetnega DJ-a in zaželenega producenta ter remikserja, kot tudi na mejnih področjih oziroma zunaj same razvejane klubske infrastrukture. Iz tega trans statusa večživke pa lahko vlečemo tudi vzporednice z njegovim odnosom do avtorstva in copyrighta oziroma še globlje v material – z njegovim načinom operiranja z ustvarjanjem in recimo temu poustvarjanjem muzik, z njegovo pogosto vlogo nadzornika, pobudnika, tehničnega sodelavca, glasbenega znalca in svetovalca. V vseh teh vlogah je namreč Norvežan izjemno zanimiva figura, ki prevprašuje normative avtorskega prava, pogosto vstopa na načine, ko ne poznamo njegove prave podpisane vloge ali prispevka, pa tudi širše kot karakter z izrazitim DIY, poglobljenim, a lahkotnim kritičnim pristopom, polnim humorja in zelo neprisiljene, organske avtorefleksije.

Plošča, ki jo bomo v Tolpi bumov zavrteli danes, je plošča v liniji opisanega karakterja DJ Sotofetta, pravzaprav sploh ne Sotofettovo avtorsko delo, to taktirko namreč v celoti vihtita finski duo Jesse … Sotofett pa zgolj predstavlja, nudi. Vendar nikakor ne gre zgrešiti njegovega stilskega in produkcijskega doprinosa. Plošča Twotinos je prežeta s tipičnim balearic in tribal, zadubiranim afro tolkalskim momentom, ki ga takoj prepoznamo kot tudi specifično sotofettovskega. Sicer gre v veliki meri za ploščo izven klubskega domicila, ploščo predvsem ambientalne narave, z močnim poudarkom na inštrumentaciji in momentom občutno prostega/jammovskega aranžmajskega razpoloženja.

Gre torej za album izredno specifične, nišne razpoloženjske muzike - oziroma verzij, rečeno v vokabularju, bližjem realnosti DJ Sotofetta in ekipe. Kot taka se plošča ponaša z izjemno kvaliteto in privlakom za vse, ki jih zanima svetlejša, minimalistična in prosta (ob)plesna forma, ki je tipična za Sotofettov kamp tudi po formatu, s katerim prejmemo recimo dve res izstopajoči tračnici, ki vsekakor nagovarjata tudi relativno širši krog poslušalcev, ostali kosi pa so izrazito uživaški, manj ziheraški, izjemno odprti, prosti poskusi zanimive in godne glasbene ter tudi precej surove izkušnje, ki bodo pisani predvsem na kožo potrpežljivejših in širših odjemalcev. Nekoliko drugačna, pa spet ne toliko, je plošča po tem, da se niti za trenutek zares ne spusti v bolj pragmatično, pa če še tako zanimivo funkcionalno klubsko formo. Tako stoji predvsem kot ambientalen nadžanrski album, nekje na presečišču avanturističnega, artističnega deep housa, duba in atmosferičnega elektra … Globoko priporočeno poslušanje torej, ki ga zaznamuje tudi še zadnji detajl sveta DJ Sotofetta; plošča je, kot rečeno ob napovedi, izšla pri založbi Keys of Life, podzaložbi finske Sähkö, ki jo jasno izjemno ceni tudi sam Sotofett … Kupi in kupi samega dobrega okusa in historično vzpostavljene kvalitete torej, in to ne glede na to, kako kritično vzvišeno se to sliši ...