Incienso, 2022

Umetniški ustvarjalni premik je na naši frekvenci mnogokrat obravnavan vidik dela. Kot takega ga, vsaj v večini primerov, postavljamo na zelo visoko mesto pri vrednotenju ustvarjalčeve poti. Kreativni preobrat je izvedel tudi Huerco S. oz. Brian Leeds s svojo novo ploščo Plonk, izdano pri založbi Incienso. Naslov albuma v angleščini pomeni zvok, ki nastane, kadar položimo nekaj težkega na določeno površino, in zveni kot pridušen in zamolkel tresk. Tudi če poimenovanje slabo opiše zvočno sliko plate, se ponuja kot dober, čeprav abstrakten opis čustvenega izraza, ki se bolj osmišlja v Leedsovi preteklosti in prejšnjem delovanju.

Ustvarjalec je v svoji desetletje dolgi karieri prevzel več psevdonimov in zasedel več spektrov elektronske scene. A že če se omejimo na ime Huerco S., nas pričaka obsežen seznam pomembnih sodelovanj in izdaj, ki glasbenika prikaže kot enega ključnih akterjev elektronske plesno-eksperimentalne scene. Bil je eden tistih, ki so na začetku prejšnjega desetletja začeli kovati žanr outsider house. Ta precej splošno zastavljena kategorija je označevala produkcijo plesnih komadov, osredotočenih na lo-fi estetiko in dekonstrukcijo plesnih house ritmov. V gibanju je bilo poleg njega udeleženih nekaj drugih pomembnih producentskih imen prejšnjega desetletja, denimo Anthony Naples in Laurel Halo.

Outsider scena je dosegla komercializacijo pod imenom lo-fi house, z ustvarjalci, kot so DJ Seinfeld, Ross from Friends in DJ Boring. Takrat so se začetniki žanra že precej oddaljili od prvotno zastavljenih smernic, vključno s Huercom S., ki je že izdajal pri založbah, kot so Opal Tapes, Software in Proibito prej omenjenega Naplesa. Njegove izdaje so s časom izgubljale pridih nizkokvalitetne produkcije, se na najrazličnejše načine usmerjale k dub technu in dekonstrukciji 4x4 forme ter se usmerjale v novo vrsto plesne glasbe, izpopolnitev katere je nedvomno plošča Plonk. Prva izdaja po šestih letih je zasuk, ki se je napovedoval že nekaj časa oz. je v Leedsu tlel in zorel, dokler ni nazadnje vzbrstel.

Odlika plate je sočasna zazrtost v preteklost, eksperimentacijo iz 90. let in njen preobrat. To je v prejšnjem desetletju najbolj radikalno prikazal denimo trio EP-jev Leeja Gambla, a Huerco z enim očesom strpno motri tukaj in zdaj. Lo-fi estetiko nadomeščajo umerjeno in precizno vpeljani elementi duba in temu podobnih produkcijskih tehnik, medtem ko se v odmevih raztegnjena perkusija sedaj preobrazi v digitalistično sikajoč trap oz. drill. Čeprav se zelo pogosto čuti starejši vpliv, se ustvarjalec od njega oddaljuje z dandanes izjemno prisotno in the box produkcijo; svoje kreacije torej ustvarja v programih, ki so temu namenjeni, in ne z uporabo hardwarea. Tako album naredi na poslušalca dokaj hladen in digitalen vtis, ki je velika sprememba v primerjavi s prej prisotnima pokom in šumom lo-fi estetike. Ti elementi so v nekaterih delih še vedno prisotni, a niso glavni zvočni koncept komadov.

Skladbe zaradi svoje dekonstrukcije bolj kot plesne glavomajnice delujejo kot nekakšne poetične pesmi, ki se z gibanjem bokov na plesišču spogledujejo le kot z daljnim spominom. Komadi so zgrajeni iz zank, a se s subtilnimi modulacijami efektov in zelo spretno postavljenimi glasbenimi frazami zdijo kot vseskozi razvijajoče se teme. Tako se vsakič znova predstavljajo kot nove, sveže in vsaj na površju drugačne.

Album Plonk tako ni le preobrat v zvočnem smislu, marveč tudi v konceptualizaciji komada, ki se dojema bolj kot nekakšno izrazno sredstvo, ne le kot eksperiment ali pa širjenje pojma plesne glasbe. Čeprav je slednje mogoče trditi tudi za prejšnje izdaje, ki jih je Leeds nakopičil pod imenom Huerco S. in pod žanrskimi oznakami outsider in lo-fi house, je na plati Plonk to še najočitneje in najprodorneje utelešeno. Tako prispeva košček mozaiku novejših odvodov plesne in eksperimentalne elektronske glasbe kot njegov enakovreden in kvaliteten del. Zamolkel in pridušen tresk postane odločna pritrditev tej novi usmeritvi.