Idles: Brutalism

Balley Records, 2017

Idles, petčlanska rock zasedba iz Bristola v Angliji, ustvarja od leta 2012. Lenobe, nedejavneži pa so nam v teh petih letih delovanja pravzaprav prikazali drugačno sliko, kot je tista, na katero bi lahko sklepali glede na njihovo ime. V prvi petletki so nanizali sedem EP-jev in jo zaokrožili z dolgometražnim prvencem Brutalism, izdanim marca letos.

Že naslov daje slutiti konceptualno noto plošče, obravnavane v tokratni Tolpi bumov. Brutalizem kot arhitekturni slog je odigral eno glavnih vlog ob prenovi porušene Evrope po drugi svetovni vojni. Glavno vprašanje, ki si ga taka arhitektura zastavi, je: Estetika ali Etika? Arhitektura brutalizma se brez vsakega olepševanja posluži grobega betona in na ta način izpostavi zgolj osnovno funkcijo zgradbe. Vzporedni ideji sledi tudi brutalizem benda Idles, ki v arhitekturni zasnovi besedil in songov izpostavlja vso grobost delovanja človekovega vsakdana, družbeno pogojenih osebnih odnosov, ki razpadajo, klicev na pomoč in bežanja pred kruto resnico. Beg v surovo aluzijo iluzije nas z zasedbo Idles popelje vse od drog za gospodinje - v songu Benzocaine - do radikalnega naturalizma v slikarstvu Carravagia ob njegovem baročnem konceptu svetlo-temnega. Chiaroscuro oziroma izjemni kontrast je v delih Carravagia zaznati kot dramatičnost v videnem prizoru. Na podoben način visoko stopnjo dramatičnosti zaznavamo tudi v glasbi zasedbe Idles. Denimo ob prehodih med svetlejšimi in bolj temačnimi tonalitetami, po katerih se sprehajajo realistične zgodbe, ki jih izjemno, in seveda dramatično, interpretira vokalist Joe Talbot.

Besedila zasedbe Idles so po eni strani globoko vpeta v simbolizem umetnostne zgodovine, po drugi pa hkrati črpajo iz grobega realizma vsakdanjika in aktualnih spoznanj ter sodobnih literarnih trendov. V teh prilikah svojo stransko, a še kako pomembno vlogo odigrajo tudi večno aktualne popularne ikone - na primer pop rock prvaki Beatles v songu White Privilege. Glasbeno zgodovino, ki jo piše kvintet iz Bristola, lahko povežemo tudi v precej mlajše obdobje. Sodobni rock, kakršnega slišimo na prvencu Brutalism, se v prvi vrsti oplaja z rockovsko izkušnjo osemdesetih, denimo z vplivi zasedb, kot so prav tako otočani Killing Joke ali Kanadčani Nomeansno oziroma njihov alter ego Hanson Brothers. Če primerjave s podobnimi zasedbami nadaljujemo v bližjo preteklost, moramo omeniti tudi Caveov prvenec z zasedbo Grinderman, z naštevanjem pa se lahko ustavimo tudi pri domačih Nina Bulatovix. Vsekakor je prvenec Brutalism bristolske zasedbe Idles odličen in presunljiv tako v smislu instrumentalnih elementov kot z zvočnim slikanjem surovih življenjskih prilik, ki so opisane v besedilih. Slednjih običajno spričo grobosti realnega spoznanja ne želimo doživljati. A v kloako ideologij sreče potlačeni družbeni in osebni konflikti vedno znova izbruhnejo na plano. Tokrat v dobro reflektirani interpretaciji zasedbe Idles, lenob, ki to niso … Lenob, ki nam bodo svojo dejavnost med drugim prav kmalu demonstrirale tudi na domačih odrih, natančneje v Kinu Šiška, na festivalsko priložnost v četrtek, 7. septembra ...