II/III: two out of three
Eremit Records, 2025
Krhkost spominov, ki nemalokrat postanejo popolnoma pozabljen del nas, na drugi strani pa sprejemanje vseh življenjskih okoliščin, v katerih se znajdemo, morda celo zaradi pozabljanja ali pa dejstva, da se čutimo pozabljene, na svojem novem albumu obravnava dvojec II/III. Sestavljata ga Urška Preis in Tine Mulej Vrabič. Pred skoraj šestimi leti sta pri domači založbi AmbientSoup izdala daljši EP It could be paradise, letošnji album two out of three, izdan pri založbi Eremit, pa z naslovom nakazuje na utrjevanje njune glasbene identitete in njene pojasnitve. S stapljanjem plasti ambientalne, elektronske, akustične in eksperimentalne glasbe II/III delujeta v vlogi dveh entitet, ki se dodobra znajdeta v jedru povsem samosvojega vozlišča. Med poslušanjem ga resda uspe razvozlati samo osredotočeno uho, a je izkušnja poslušanja kljub precejšnjemu zvočnemu zalogaju vse prej kot dolgovezna.
Dvojec nas medse sprejme v umirjeni maniri skladbe Glacier. Sprva še zabrisana, a postopoma vse ostrejša podoba albuma se z lahkoto razvija, je pa ta lok, ki nas s četrto skladbo Fail to Remember in njenim prelomnim značajem prevesi v zaključevanje misli, pravzaprav edini zares konvencionalen pristop k zasnovi plošče. Dokaj hitro zaznamo tudi posamezne tone Urškine harfe, ki se v prvi skladbi izoblikujejo v z minimalizmom spogledujoče se motive, mestoma drzno zaključene tudi na težkih dobah. Čeprav vsaka skladba izzveni, s tem pa kima neokrnjenosti, se skupaj spajajo dokaj nevpadljivo in brez izjem sledijo začrtavi sicer stabilne, a zaradi svojega sloga ponekod vendarle s težavo ulovljive tvarine. Tako denimo zaključni del skladbe Burning deluje nekoliko izmuzljivo, saj se bolj izstopajoč nakazani ritmični vzorec žal ne razvije.
Značaj albuma two out of three lahko enačimo s podobo izključno osebne in samosvoje ekleziastične zloveščosti, ki zabrisuje kakršnokoli sklicevanje na že obstoječe in v prvi vrsti širše poznane sfere. Od počasnega k prelomnemu in zaključnemu sprejemanju vsega nas vodijo vijugajoči naelektreni tonski izpusti, pospremljeni z vse bolj nasičenim ubiranjem strun. Za zelo premišljen trenutek albuma lahko opredelimo prehod med skladbama Lullaby for Monolith in težiščne Fail to Remember. Grajenje okrog motiva dveh sozvočij in ponavljanje tega se prevesi v skladbo z več strukturami, v kateri slišimo tudi petje Lie Surely, ki odmeva s stavkom »Try to not forget«. Dvojec se na albumu oklepa tehnike predstavitve posameznega glasbenega motiva ter njegove poznejše obdelave in variiranja, pri čemer pa venomer tudi poslušalec lahko najde skupno točko, h kateri uglašen glasbeni izraz dvojice brez obotavljanj stremi in pri tem tudi uspeva.
Od zvočnega vrtinčenja, ki narekuje globoko, a pretežno eterično doživljajskost, se celotno delo racionalno umiri. O pasivnem poslušanju izdaje two out of three skorajda ni smiselno govoriti oziroma ga izpostavljati kot potencialno bojazen. Na domiseln način glasba ukroti nemir nemalokatere duše in nas pospremi v polje aktivnega seznanjenja in sprijaznjenja s situiranostjo naše telesnosti, ki v sklepu nastopi že skorajda breztežno.
Dodaj komentar
Komentiraj