Kuga: Nalezljivo

Kuga: Nalezljivo

Recenzija izdelka
23. 10. 2013 - 19.00

ZARŠ, 2013

 

Če začnemo v narečju in se vprašamo: “Kugá?”, si odgovorimo: “Da, Kuga je končno izdala album!” Kuga se je podobno kot včasih smrtonosna bolezen človeštva potuhnila za celih trideset let, zdaj pa spet razsaja. Album Nalezljivo in njen virus se širita prek ZARŠ-a in Radia Študent, poslancev drugačnega v enoličnem in smrdljivem močvirju prestrašenih žab kimavk, ki s svojim delovanjem ohranjata pri življenju subkulturo in s tem tudi bijeta bitko za svoj lastni obstoj. Po nekaterih naših kultnih pank in novovalnih bendih je tudi Kugo prešinilo, da bi lahko svoje posnetke dokumentirala v lični formi in razmigala svoje ude z nastopi v živo. Bend je sicer prve korake storil v začetkih osemdesetih let na rušilnem valu novega vala, Komisiji za šund navkljub, ki naj bi s cenzuro skrbela za ušesa še neskvarjene mladine. Bili so časi, ko so bile po smrti Tita v modi separatistične težnje na Kosovu, poljski sindikat Solidarnost je prebujal zavest na vzhodu, a ga je zadušil njegov krvnik - general darkerskih očal Jaruzelski. »Sivo zeleni strici generali prinašajo vonj po svobodi, hitijo s tanki nad ljudi ...« je refren prvega hita Kuge. Občinstvu so podajali predvsem kombinacijo punka in reggaeja, okrancljano s ščepci duba in skaja. Ta nepričakovana fuzija panka in reggaeja, ki so jo do perfekcionizma pripeljali The Ruts, The Clash in Bad Brains, je bila dobitna zmes tistega obdobja.

Besedila Kuge so bila politično angažirana, kritična do družbe in so sveža še danes. V letih delovanja - od 1981 do 1983 - je bil vrhunec benda nastop na Novem Rocku 1982. Pred dvatisočglavim občinstvom so odigrali pol ure in prispevali k sestavljanju mozaika kultnega festivala skupaj z Laibachi, Otroki socializma, O'kultom in orgazmičnimi zvezdami Električnim orgazmom. Preboja med zvezde pa v strašni konkurenci Pankrtov, Lublanskih psov, Kuzl, Buldogov, Via Ofenzive in ostalih ni bilo, verjetno tudi zaradi prenežnega, preveč melodičnega in surovosti okleščenega stasa. Kljub temu pa preseneča, da njihovi komadi do albuma Nalezljivo niso bili zabeleženi nikjer. Ne na Novem punk valu, ne na Lepo je … (V naši domovini biti mlad), ne na 48-84. Kuga je nato opehala zaradi drugih ambicij, predvsem pa zaradi odhoda članov v JLA, ki je bila grob mnogim še nedonošenim bendom. Nekaj kasneje sta sicer bobnar Matjaž Pegam – ritem mašina, menedžer in deklica za vse pri Gastrbajtrs in Demolition Group – ter vokalist Bojan Podgoršek poskušala vdihniti življenje bendu z elektronsko obarvanim komadom Črna luna, ki pa je bil Kugin Dark Side of the Moon, ki z njenim obličjem ter izrazom ni imel nobenih stičnih točk in se na srečo ni prijel ter izkrivil njene podobe. Prvi zametek vrnitve je bil pred leti v Kinu Šiška, ko so ponovno zbrani igrali v čast šestdesetih let staroste svaruna Igorja Vidmarja.

Nov in prvi album Kuge nosi svarilen naslov Nalezljivo. Odpirajo ga stihi “S sekiro me po glavi useki, rad bi imel vsaj od smrti neki” komada, nekoč imenovanega Skok, ki se v poeziji hladnega orožja najde v tihih stihih benda Wire “Please take your knife out of my back”. Refren se nadaljuje z “zamenjal sem črne za rdeče, nova barva mi ni prinesla sreče”, z oportunizmom, ki ima podaljšek v komadu Slastna oblast, ki z vokoderskim efektom pričara mitinge, v osemdesetih tako popularne psihološke načine manipulacij in praznih obljub. Časi so zdaj drugi, a zgodovina se ponavlja in barv ne menja le jesen. Na naslovnici albuma naš ljubljeni vodja pomerja raznobarvne gate, na koncu pa se odloči za rdeče, ki mu najbolje pristajajo. Z oksimoronskim naslovom Dvajset dni na teden in s pravo mero melodičnega kitarskega soliranja Vilija Domijana je komad prava osvežitev med novimi komadi. Polovico predstavljajo namreč stari komadi v novih preoblekah, med katerimi pa žal ni punkoidnih Hlapcev. Sledi simbolov poln Kralj živali, ki ne malikuje ne kralja mesojedcev – prašiča ne kralja vegetarijancev – leva, marveč človeka! Barve sivih, pa vendarle tako drugačnih osemdesetih, ko so ljudje še imeli širino in niso bili tako ozko usmerjeni kot sedaj, ko nojevsko rinejo glave v globino, zastopajo še Proletdiktator in Generali. V tistih časih se je panka in novega vala nalezlo vse, kar je lezlo, danes pa podobne okužbe zaradi prevelike izbire ni pričakovati. Ostaja pa nam in zanamcem soliden dokument.

 

Kuga - S sekiro me po glavi useki
Leto izdaje: 
Avtorji: 
Institucije: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.