LAS KELLIES: Total Exposure

Fire, 2013

Las Kellies so argentinski post-punk, so zgodba o uspehu podtalja iz Buenos Airesa in nenazadnje so tudi tri dekleta, ki odpirajo vrata tistemu žanru, o katerem z južnoameriškega kontinenta redko slišimo. Čeprav so pri nas pravzaprav neznane, že nekaj časa orjejo ledino po Evropi, za svoje pa jih je vzela tudi britanska neodvisna založba Fire Records. Pod njenim okriljem so do sedaj izdale dva albuma, vendar je tokrat predstavljeni Total Exposure že njihov četrti zapovrstjo. Omeniti velja tudi, da se je v postavi zamenjalo že kar nekaj basistk, na tej plošči pa so sodelovale kar tri. 

Do sedaj se je trio trdno držal svojih punk in post-punk korenin in enoličnost preganjal z dobršno mero eksperimentacije ter barvitosti. Septembra izdana plošča Total Exposure na nek način prekinja to tradicijo in obrača nov list v njihovi karieri. Popolno razkritje, kakor bi ime albuma lahko prevedli po naše, za njih pomeni tudi popolno predanost kompoziciji in snemalnemu procesu, s katero sta se stalni članici Sil in Ceci Kelley odpravili v studio. Legendarni Studio ION, v katerem so snemale, je do sedaj gostil legende argentinskega tanga in folklore, od Astorja Piazzolle do Mercedes Sose, kar naj bi imelo tudi velikanski vpliv na njihovo delo. 

Vseeno pa Total Exposure ne prežema kakršna koli tradicionalnost. Album je pravi preskok od tršega punk zvoka prejšnjih plošč k melodičnemu spogledovanju z dance glasbo in reggaejem ter močnim dub pridihom. Velik del zaslug, da album ne zveni kaotično, gre pripisati njihovemu producentu Ivánu Díaz Mathéju, znanemu kot Ivi Lee, ki je v preteklosti sodeloval tudi z Lee Scratch Perryjem in Mad Professorjem. Z njegovo pomočjo Total Exposure zveni dovolj sveže in polno, hkrati pa ostaja zvest njihovim začetkom.

Novosti nove plošče so večja uporaba klaviatur in synth drumov, igranje z odmevi in večvokalno petje. Če so poprej zvenele kot punk bend, naklonjen Ramonesom in The Slits, sedaj zvenijo kot versatilen reggae band, ki je še vedno naklonjen The Slits, vendar svoj glasbeni okus meša z ESG in nemškim Humpe Humpe. 

Album odpre komad 'Boy, Sweet Boy', ki zvočno še vedno posnema tretjo ploščo, vendar se po drugi skladbi občutek povsem zamenja. Prijetno umirjen singel 'Golden Love' je tisti, ki prvi začrta pravi duh plašče, čeprav jih skladbe, kot so 'Go V!', 'King Lion' 'La Fiesta' in 'Total Bitch', še vedno potegnejo nazaj v punk vode. Nasprotni pol na primer prinašata skladbi 'Jealousy' in 'Don't Look Suspicious', kjer vokalno vskoči legendarni reggae producent Dennis Bovell, ki je drugače zmiksal njihov prejšnji album. Med gosti se na 'Two Types' znajde tudi ameriški glasbenik Ian Svenonious, poznan po delu v Nation of Ulysess, The Make-Up in Chain of The Gang. 

Zažigaški trio Las Kellies na albumu Total Exposure pod vprašaj postavi marsikatero odločitev, od pisane množice žanrov in zvenečih sodelovanj do večjezičnih besedil. Rezultat je pozitivna kreativna mešanica vsega po malem. Za decibel ali dva so tokrat morda utišale svojo primarno surovost, vendar smo se na njihovem ljubljanskem špilu lahko prepričali, da so v živo še vedno zelo odmevne. Navsezadnje so o njih tudi pri častniku NME nekoč pripomnili, da ni veliko deklet, ki bi dobro zgledala na odru, zraven pa še kvalitetno odigrala celoten set.