Drag City, 2013

»Nihče ne bi delal umetnosti, če bi bil razumen, logičen in odgovoren.« S temi besedami je pevka zloglasnega ameriškega tria Magik Markers, Elisa Ambrosio, povzela nastanek in pomen njihovega novega LP-ja. Album Surrender to the Fantasy so kot eni izmed novejših varovancev založbe Drag City izdali šele nedavno, vendar z relativno velikim zamikom, saj je zasedba pred tem pri različnih založnikih na trg poslala že okoli 40 izdaj. To je pravzaprav neverjetna številka za skupino, ki je svojo pot dobro začela šele leta 2002, je pa potrebno poudariti, da je ekipa prej omenjene Elise Ambrosio ter njenih kolegov Peta Nolana in Johna Shawa izredno aktivna tudi zunaj matične zasedbe. 

Štiri leta, kolikor je preteklo od njihovega zadnjega albuma, so jim streznila glave, predvsem pa zbudila ustvarjalni apetit in voljo, da kariero zasučejo v drugo smer. Njihova preprosta logika do igranja in iskrenost še vedno ostajata, so se pa nekoliko sprostili in začeli uživati v melodiji. Naslov plošče direktno priča o stremenju skupine k predajanju fantazijam, za razliko od preteklosti, ko jih je veliko bolj prežemala realnost. Še najlažje bi album označili kot neprisiljeno izumljanje nove americane.

Nežno prepevanje v kombinaciji s hrupnimi kitarami skladbe 'Cribs' nam ploščo razloži kot zemljevid po poteh noisa, psihadelije in garažnega rocka. Album se takoj po uverturi le nekoliko umiri z 'Acts of Desperation', nikoli pa ne zaide iz očarljivega valovanja med mehkobo pevkinega glasu in splošno distorzivnostjo hrupa, po katerem so znani. Dolgo potlačene tinejdžerske frustracije se v tršem duhu razložijo na singlu 'Bonfire', ogenj, ki ostane za njim, pa pogasijo s skuliranim komadom 'Mirrorles'. Morebitni vrhunec poslušalec doživi z dvojčkom skladb 'American Sphinx Face', ki jo ravnokar poslušamo v podlagi, in 'Young', kot najbolj zasanjanim duetom kitare in čela.

V duhu logike zelo osebnega protokola snemanja je bil album Surrender to the Fantasy posnet na različnih domačih lokacijah članov benda in njihovih sodelavcev. Zadnji trojček komadov 'Empire Building', 'Screams of Birds and Girls' in 'WT' tako na primer pomeni čisti hommage njihovi skoraj petnajsletni etiki džemanja v kleteh staršev, personificiranim besedilom iz mladosti Elise Ambrosio ter eksperimentaciji s synthi in magnetofoni.

Z novim albumom zasedba Magik Markers ni le prerasla hrupnih okvirjev dvajsetletnikov, ki na odru švicajo in krvavijo, ampak tudi potrdila svojo nelogičnost, neodgovornost in nerazumnost v ultra-poslovnem ustroju glasbene industrije. Ko se je snemanje plošče Surrender to the Fantasy spremenilo v službeno obveznost, so produkciji navkljub skrenili s poti in ustvarili 45-minutno potovanje po alternativah ameriškega zvoka.