Lower Floor Music, 2019

Volume One: Dillemas of Identity je ena od dveh novih plošč Natea Younga, danes vodilne figure legendarnih nojzerjev Wolf Eyes. Youngovi novi Volume One in Volume Two sta med drugim tudi obe izšli pri Lower Floor Music, hišni založbi, ki jo v zadnjih letih za lastne potrebe vodi omenjeni hrupni kolektiv. Pri obeh novih izdelkih gre za Youngovo vrnitev s solistično glasbo po šestih letih, obe izdaji pa vsekakor pričata o precejšnjem premiku na jasneje začrtano in v glasbenem smislu plodnejšo pot, ki nam svojega norega stvarnika prikaže v spet bolj izdelani luči, luči, v kateri tega historično pomembnega nojz glasbenika z njegovim hrupom lahko znova vidimo kot proper neglasbenika in njegovo glasbo kot proper neglasbo z izdelanim jezikom ter predvsem jasnejšo agendo.

Ta agenda tokrat vodi skozi smiselnejše podzemne rove vsekakor še vedno sprevrženih podob izkrivljene mašinerije in zloveščih fac, a so te na novih ploščah predvsem glasbeno intelegibilnejše kot nekaj zadnjih srečanj z Youngovo glasbo, tudi denimo v primerih zadnjih plošč njegovega dolgoletnega cikla/projekta Regression. Naj gre tu za glasbo ali neglasbo, tokrat najhvaležneje ob takšni dilemi, posebej v primeru izdaje v tokratni Tolpi bumov, torej v primeru plošče Volume One, je preprosto dejstvo, da tilt v eno ali drugo stran preprosto ni tako pomemben. Lahko bi rekli, da je bilo nekaj izredno zahtevne narave njegovih robustnih dronov in ščemečih tekstur denimo s plošče Blinding Confusion iz leta 2013, pač tisto nekaj nojzerskega, kar bi morali biti sposobni prebiti, požreti, v gnusu poosebiti, vendar bi s tem vsekakor ignorirali dejstvo, kako težko se je bilo prebijati skozi celotna trajanja nekaterih zadnjih Youngovih solo projektov. Plošča Blinding Confusion se vendarle pomenljivo ni prebila v anale pričujoče oddaje.

Zelo hvaležni smo, ko se Volume One: Dillemas of Identity v vseh svojih štirideset plus minutah odvrti za poslušalca skoraj lahkotno, precej dinamično v odnosu med skladbami, predvsem pa tudi izjemno zanimivo in kar nekako edinstveno. Verjetno bi moral vsak hrup v svoji nujni radikalni osredotočenosti zveneti samosvoje, zveneti tako, da bi ob njem načeloma pozabili zven oziroma njegovo spominsko sled, ki zven kot normo konstituira ... Vendar bi se bilo naivno slepiti, kajti velika količina hrupa je danes utopila vsako hrupno upanje v morjih hrupa, ki nikakor ni več hrup, temveč je muzika in v tem kar najbolj dolgočasna muzika, siva, prazna, formulaična, kolikor gre, in konformna hrupu, kolikor gre.

Ob plošči Volume One: Dillemas of Identity se z zadovoljstvom spomnimo na to, kako je Nate Young predvsem band member, kako je njegova temeljna glasbena senzibilnost vendarle najmočneje zaznamovana z igranjem, hrupanjem v bendu, s poslušanjem bendovskih godb, žanrskih godb, vsega, kar inspirira nojzerja na DIY sceni, kakršne del so Wolf Eyes. Vendar pa ne gre za bendovsko muziko in dejansko ne gre za žanrsko muziko, temveč gre za solo muziko s takšnimi – bendovskimi in žanrskimi vplivi, ponosno všitimi na rokavu, a po drugi strani spet tako specifično, samosvojo, da izzveni jasno v nasprotovanju kakršni koli ortodoksiji, standardom, obrazcem. Volume One: Dillemas of Identity je zbirka komadov z jasnimi paralelami z EBM oziroma industrial kanonom ter s svakojakimi ritmičnimi sintovskimi godbami in pri tem je zelo aktualna, dobro se druži z vsemi trendi obujanj navedenih linij znotraj različnih žanrskih miljejev, vendar ne vstopi v nobeno sled. Izrazi jasno čustven svet, svet soočenja tesnobe in notranjega miru, zrel svet, nesprijaznjen, vseeno pa vse prej kot trmast, agresiven in nezanesljiv zaradi trme, jeze in nestanovitnosti. Ta muzika je lahko hkrati asociativna in hermetična, mehka in zajedljivo nepomehkužena.

Edinstvena, mehaniškodelavniška nojz elektroakustika Natea Younga na plošči Volume One: Dillemas of Identity zveni povsem prizemljeno, zavedajoča se svojega okolja, brez ambicij po neskončnem, kozmosu in nepoznanem, ki so ga stari vedno že poznali. Naj vas hidravlični bati, kontaktni mikrofoni in modularci ne zavedejo. Vse to je že bilo, vendar ne tako kot tokrat, v vajetih žlahtnega nojzerja s historičnim spominom.