Glistening Examples, 2016

Pridušeni glasovi za hrbtom, nerazločno mrmranje iz sosednje sobe, odmevajoč glas strojevodje na železniški postaji, pisk zavirajočega vlaka, pokanje starih elektronskih naprav ... To in še več nam na najnovejši plošči Dissolution v bobniče pošilja vsestranska zvočna umetnica Olivia Block. Na dobre pol ure trajajoči izdaji nas popelje na pot fragmentacije, razgradnje in presežka simultanih informacij.

Olivia Block, ki živi in ustvarja primarno v Chicagu, je na elektro-akustični ter leftfield sceni dobro znana akterka. Od leta 98 je nanizala 16 polnopravnih plošč in se tekom glasbene poti dodobra izurila v uporabi, umeščanju ter manipulaciji terenskih posnetkov. Le-ti so eden temeljnih kamnov v njenem zvočnem izrazu, saj se Block pogosto fokusira na lokalne specifike, arhitekturne in etnografske zvoke ter arhivske materiale, s katerimi ustvarja tako „glasbene“ plošče kot tudi multimedijske inštalacije ter performanse. Tekom let je razvila nekaj razširjenih tehnik igranja v notranjosti klavirja, z uporabo teh tehnik pa je ustvarila obsežen opus pol-improviziranih kompozicij, ki vključujejo uporabo različnih materialov, vključno s kovinskimi ter steklenimi delci. Njeni solistični performansi največkrat vključujejo delno improvizirana dela za elektroniko, ozvočene objekte ter klavir, ki jih izvaja v svoji značilno počasni in gestikulativni maniri.

Olivia Block je čislana tudi v akademskih vodah; svoja dela je tako predstavljala na Mills College of Music, The School of the Art Institute of Chicago in Berklee College of Music. Na omenjenih inštitucijah je delovala tudi v sklopu rezidenc, kot gostujoča predavateljica pa je sodelovala tudi z University of Chicago, Indiana University ter Yale University. Tuje ji niso niti inštalacije na javnih mestih, naj omenimo zgolj Echoes Through the Mountains, ki jo je postavila na zimskih olimpijskih igrah leta 2006 v Torinu.

Več kot dvajsetletno ustvarjanje in ukvarjanje z zvokom v kontekstu orkestralnih in komornih koncertov ter zvočnega dizajna za filme in avdio-vizualne inštalacije je Block pripeljalo do plošče Dissolution. Izdaja, ki v fizični obliki obsega vinil s skladbama Dissolution A in Dissolution B, digitalni verziji pa je pripet še May 31, 2016, se ukvarja s človeškimi »mrežami pomembnosti«. Plošča raziskuje, kako tako pretekle kot sedanje elektronske komunikacije in snemalne tehnologije lajšajo, zapletajo ter transformirajo te mreže. Zvoki kratkovalovnih radiev, posnetki občinskih glasil, fragmenti najdenih mikrokaset, tonov in inštrumentov dramatizirajo krhkost in šume v komunikaciji ter jeziku v navezavi z ustvarjanjem in oblikovanjem spominov ter izkušenj. Tako je album opisan na Bandcampu, dejanska plošča pa ni daleč od tega. 

Interpretacija tako zvočno bogatih kompozicij je seveda povsem subjektiven proces, vendar Olivia Block vseskozi aludira na dekompozicijo in disociacijo. Že naslovnica albuma prikazuje napol porušeno hišo, zvočna slika plošče pa skladno s tem vseskozi ohranja nepopolnost in nezaključenost. Pahnjeni smo v zvočno krajino, kjer so še največja stalnica temačni droni, ki jih dopolnjujejo prefinjeno cviljenje činel ter nepregledno število klikov, piskov ter ostalih glitchev in zvočnih artefaktov. Pojavi se mnogo glasov, ki vsi nekaj govorijo, razlagajo in pojasnjujejo, dejansko pa noben ne pove ničesar polnopomenskega. V tem je tako lahko videti vzporednico s svetom, v katerem živimo, v katerem nas informacije preplavljajo z vseh strani, polno je glasov, ki govorijo, a ne povedo ničesar, edino, kar nam res ostaja kot stalnica, pa so naše misli, ki so vse bolj podobne anksioznost vzbujajočim pulzirajočim dronom, ki prevevajo ploščo Dissolution. Ti nas prisilijo, da reflektiramo sami sebe, raziskovanje momenta človečnosti pa ne ostane zgolj na nivoju zvočne slike, saj je Block kompozicije dinamično zasnovala tako, da se končajo z večminutnimi umirjenimi deli; vsakemu predoziranju z informacijami mora namreč slediti pomiritev.