Young God, 2012

The Seer je ducatno jajce Swansov, ki so zaplavali v najtemačnejše rokave. Njihovo meso je žilavo, vedenje nepredvidljivo, dostikrat celo agresivno, eleganca pa še vedno nesporna. »I've seen it all, I've seen it all« se glasi refren v istoimenskem komadu The Seer, ki bi bil lahko zaradi raztegljivosti samostoječa enota. Marsikaj smo že videli, marsikaj slišali, a takega epohalnega dela že lep čas ne. Iz jajca se je namreč izvalila zver!



Po več kot desetletnem premoru so se predlani Swansi vrnili v stilu z odličnim albumom My Father Will Guide Me Up a Rope to the Sky, s katerim je Michael Gira že prislanjal lestev k bogu, na letošnjem dvojnem živem albumu We Rose From Your Bed With The Sun in Our Head, s katerim je zbiral sredstva za pričujoč album, pa je v obrisih bonus akustičnih demo verzij komadov najavil, kaj nas čaka. In dočakali smo, nepretenciozno rečeno - album leta! Mojstrovina, izdana za lastno založbo Young God Records, v dvournih zvočnih impresijah položi na pleča tudi tiste, ki njihovo kariero spremljajo že od nekdaj in jim eksperimentiranja Michaela Giraja pomenijo predvidljivo nepredvidljivost. Vašega otroštva je konec, tokrat gre zares! Izberite si svojega avatarja, kajti izlet v apokaliptični svet Swansov se začenja. Ta je tako hermetičen in kriptiran, da po vstopu ni več izhoda brez vidnih brazgotin. Sam Gira je album označil za kulminacijo vsega, kar je v tridesetih letih ustvaril, a vendarle v iskanju ideala umetnija nikoli ni dokončana. Polovico komadov na novi plošči lahko označimo za nedovršene, saj bodo z vsako novo izvedbo predelani in nadgrajeni, povzdignjeni na višji spiritualni nivo, včasih izmaličeni do neprepoznavnosti. Proces mutacije se začne s svetlo akustično kitaro, kateri sledi studijsko mučenje komadov, ki jih nato čaka še posiljevanje na koncertih. Nedovršeni komadi so večcelična bitja in nosijo v sebi več jazov. Po značaju so kot aprilsko vreme, sestavljeni - tako kot The Seer, ki ni pesem, ampak potovanje – iz več sklopov, ki se medsebojno presekano  prelivajo od tangerine dreamovske mile repetitivnosti do katarze ob izganjanju hudiča. Še vsaj dva komada sta, ki jima zvonovi štejejo ekstremno minutažo polovice klasične LP-jke. Tisti desetminutni so že kar konvencionalni, zanimivo pa je, da pri njih izgubiš občutek za minevanje časa, saj ga ublaži dronerska drenaža. Pri dovršenih komadih je zaznati vsaj okvir forme, ki drži skupaj na pogled čvrsto strukturo, ki pa se lahko že naslednji hip razblini na tisoče fragmentov. Gira v uvodnih zavojih komada A Piece of the Sky, ujame slušni izraz dežja, mu vdihne življenje, nato pa ta zvok vrže v mlin, zmelje in izbljuva v melanholijo in obup, ki sta primerljiva s tistima v madžarskem cineastičnem spektaklu stepskih razsežnosti Satantangu. Statični kadri v trajanju desetih minut te naredijo za neznaten, nepomemben delec materije, ki bo zgorel na poti k idealu, k bogu, k soncu, ki sta, poleg ljubezni, življenja, smrti in uma, permanentna igralca na igralnih ploščah Swansov. Če kdo, potem bo Gira, gotski princ teme - ki je svojčas že preklel sonce, ker je osvetlilo lepoto teme - pisal glasbo za soundtrack o iskanju svetega grala. O iskanju vseh nas, ki blodimo po meglenem morju.

Profet The Seer začenja svoj nauk z maničnim mantranjem čarovnic v Lunacy, v do nezavednega repetitivnem refrenu cerkvenega kora, ki ga lahko tolikokrat ponovi pravzaprav le norec. Mother of the World ponudi užitek v tolkalsko nabijaškem seksualnem »in and out and in and out again«, kjer vokal in vokalne kolaže posodi Jarboe, nekdanja stalna in prva dama labodov, ječanje pa se izteče v pasje orgazmičnem izdihovanju suhega grla. Swansi so v svoje komade vedno vtkali množico kontrastov. Tako bluzerski The Wolf, ekstremno najkrajši komad, stoji nasproti absurdno dolgemu The Seer, več kot polurnemu kaotičnemu klimaksu, ki se, skrivajoč brazgotine razdejanja pod tančico, vrača z zverinsko krvoločnim Girajevim refrenom v zrcalnem The Seer Returns. Ne gre za pesem o smrti, temveč o umiranju. Kaos omilita akustična The Daughter Brings The Water, ki predstavlja vračanje v gotsko fazo iz začetka devetdesetih let, in Song for a Warrior, country balada z nežno liriko v izvedbi Karen O iz Yeah Yeah Yeahs.

»Some people say God is long dead, but I heard something inside you, with my head to your chest … Use your sword, Use your voice, And destroy, And destroy, Then begin again«. Nato se groteskni ples demonov v maskah začenja znova. Tone in tone dronerskih perpetuum mobile udarcev preti, medtem ko hipnotični mantrajoči rifi pronicajo v podzavest, kot blazna bolečina v glavo pri starodavni indijanski metodi mučenja s kapljami vode. Pekel je na zemlji, v crescendu galopiranja jezdecev apokalipse pa se vzdigne ves prah puščave. Ko se delci poležejo je že prepozno, kajti pri iskanju resnice, odgovora na smiselnost obstoja, te je posrkalo v dolge canovske krautrockerske dele. Swansi so se vrnili da bi prenovili svojo preteklost. V sedanjosti - za bodočnost in večnost. Girajev znan refren »I'm so glad, I'm better than you are« še kako stoji.