Kontra-Musik, 2023

Švedski multiinštrumentalist Mattias Nihlén je nekje okrog leta 2010 zaštartal svoj solo projekt, poimenovan Ved. Spah psihedelije, proste improvizacije, elektronike, filmske glasbe, folka in terenskih posnetkov, semplov, art rocka in še marsičesa je skozi vse izdaje poosebljal na repeticiji bazirano hipnozo. Samostojni projekt je kmalu prerasel v nastopajoč kolektiv in se med drugim rad pohvali tudi kot prva švedska zasedba, ki je nastopila v državah bivše Sovjetske zveze – v Kazahstanu, Kirgizistanu, Tadžikistanu in Uzbekistanu. Tam je poleg koncertov sodelovala z lokalnimi glasbeniki, v Kirgizistanu pa organizirala tudi improvizacijsko delavnico za mlade na eni od tamkajšnjih šol. Od bolj ambientalnih del do avantrockovskih učvrščevanj iz le navidezne pasive v vedno bolj trajnostno mehčanje čustvenih barier bodo Ved za nove konzumente ne glede na album strnjeno asociativni, hkrati pa od prvega prisluha zavidljivo osamosvojeni, osvobojeni. Nemara je podobno prešinilo tudi Ulfa Erikssona, tehnoidnega didžeja in vodjo neodvisne založbe Kontra-Musik, da je Ved odprl vrata v sicer bolj elektronsko naravnano založbo. Danes je pred nami prav album iz omenjene založbe, peti dolgometražec kolektiva iz Malmöja If The Door Is Opened, It's Opened From The Outside.

Ved so bili že od nekdaj vešči elegantnega semplanja vokalov v svojo glasbo, ki je po večini inštrumentalna. Prav zato je najbolj vpadljiva novost na sveži izdaji vokalna in besedilna nadgradnja inštrumentarija dveh članov benda. Spremni tekst novega albuma čudaško razkriva tematike, ki se jih Ved lotevajo v besedilih. Naj bi peli o hladilnikih, letališčih in iztrebkih, obenem pa navrže tudi prevpraševanje omenjenih tem, češ da gre za besediljenje o kapitalizmu, transcendenci in preporodu. Odgovor na vprašanje, katera je prava resnica, prepuščamo vsakemu posamezniku, nikakor pa ne gre izvzeti najverjetnejše možnosti, da so to v današnjem vsakdanu le sopomenke. Deset komadov je izvitih iz kolektivne improvizacije, gibanja po hladnih mnogotočjih spremenljivega inštrumentarija z delikatnimi in odmaknjenimi okljuki, kar pa ne pomeni, da Ved prisegajo na mirno plovbo začetnega utripa. Njihovo nalaganje plasti iz poslušanja v poslušanje razkriva dodatne sloje, ki jih Ved privedejo do sijajnih kompleksov. In četudi so gradniki improvizacijske narave, oviti z minimalizmom, potrpežljivo medigro repeticije, pregibni z raziskovanjem psihedelije, bi jih bilo krivično oklicati za krautrockerje, kot se to rado zgodi.

Vsi prisotni sempli, zanke, sekvence in ostala elektronska manipulacija so med vokalnim, saksofonskim, kitarskim, basovskim in bobnarskim angažmajem kot vezivo, fuga z novim zanosom, ne glede na stopnjo gromkosti izvedbe. Tako pesem The Clinging izvleče na plano newyorške avantrockerje Massacre, komad Istanbul Airport 3 PM zmede po neprilagojenosti Old Time Relijun, Retroactive Premonition pa nosi militantnost starega angleškega postpunka v stilu Gang of Four. Jasno so tukaj tudi pesmi kozmično zeljarske vsebnosti Can, kot je The Unattended Hour s postopno zidavo atmosfere, pa organsko žvenketava naslovna pesem If The Door Is Opened, It's Opened From The Outside. Ne manjka pa niti preletov do bližnjevzhodnih omam v komadu Vertical Sovereignty (Sulayman-Too), posvečenem gori Sulayman v Kirgizistanu, pod katero so Ved tudi nastopili.

Album If The Door Is Opened, It's Opened From The Outside je skupek neobvezujočih vezav za pogoltne uhlje. Od amerikanskega minimalizma, filmskih glasb, prvinskega elektro utripa do trših kitarskih avaturizmov, konkretne glasbe in stare hipijade. Je funk za sedišče in punk za plesišče. Ved so skratka dobra kompanija za potovalna doživetja v neznano za dušo, ko telesni balast ne dohaja in raje ostane paraliziran doma. Z If The Door Is Opened, It's Opened From The Outside odpirajo duri na stežaj, verjetno od zunaj.