Bridge Nine, 2015

“News flash! We all have a penis. News flash! We all have a clit,” je bil refren pred tremi leti v enem izmed komadov, ki so dodobra razburkali mačistične vode. Vzhodna obala je v svetovno glasbeno skrinjico darovala nov bend, vreden pozornosti. V Baltimorju, v Marylandu, kjer sta rasli takšni veličini, kot sta Zappa in Byrne, hardcore punk scena pa je bila vedno v globoki senci washingtonske, je vzcvetel nov bend – War On Women. Ime si je peterica nadela po terminu war on women, ki ubeseduje politiko nekaterih senatorjev Republikanske stranke, ki gojijo velike želje po močni kontroli, predvsem na področju načrtovanja rojstev. Kontracepcija, abortus, posilstvo, sterilizacija in restriktivni posegi v pravice žensk so priljubljene teme baltimorskih feministk.

“This song is decent but the lyrics are laughable.” Že dolgo se ni primerilo, da bi imel prispevek kakšnega benda na socialnih omrežjih več negativnih kot pozitivnih komentarjev. Pri War On Women se je. Glavni krivec seveda ni bila povsem spodobna, če ne že odlična glasba, pač pa besedila, ki so seksistom in konservativcem trn v peti. Prav poplava kritično neargumentiranih komentarjev, ki War On Women v končni fazi le nietzschejevsko krepi, je bend spodbudila, da besedilo enega od novih komadov sestavi iz pogruntavščin “zvestih, sprovociranih in nestrpnih youtubeovskih spremljevalcev”. Komad YouTube Comments je odprl fronto, ki bo v lijak potegnila vse pljuvače in šoviniste, ki bi “lajavo vokalistko pofukali kot prasico, ji prerezali grlo in se opili z njeno krvjo”.  

Frontwoman Shawna Potter in ostali so pred dvema mesecema realizirali istoimeni album za založbo Bridge Nine Records, pri kateri so svoje albume založili že crossover thrash staroste Agnostic Front in hardkoraši Sick Of It All. Realizirali in ne realizirale zato, ker War On Woman ni sestavljen le iz nežnejšega spola, ki mu pripadata še kitaristka Nancy Hornburg in basistka Suzanne Werner, ampak se pod ovčjo kožo skrivata tudi dva volka - kitarist Brooks Harlan in bobnar Evan Tanner. Debitantski album je logično nadaljevanje EP-izdaje Improvised Weapons izpred treh let in nekaj najbolj svežega, kar so letos naplavile alternativne vode, predvsem v miljeju hardcore punka. War On Women emotivno pokrivajo razna področja, svojih mnenj se ne sramujejo izraziti, niti se ne brzdajo pri njihovem deljenju z drugimi. Četudi se z besedili ne boste povsem strinjali, vas bo brutalen glasbeni miks punka, hardkora, thrasha in metala vrgel iz tirnic. Tako slastne strjenke omenjenih sestavin, ravno prav zapečene in začinjene, že lep čas nismo okusili. Album nam v prvem hodu servira Servilio, s katero kitarsko centriran in energetsko nabit bend špika in nemudoma poziva k nemirom. Vroče debate so prezentirane jezno, kratko in jedrnato ter s proti družbi iztegnjenim sredincem. Zvok punkrokeric sodi v elito med Babes in Toyland, L7, Bikini Kill in druge Screaming Females ...

Baltimorske Tožibabe so vzele stvari v svoje roke in v punkijadi držijo poslušalce na kratkih metalskih riffih. Od dvominutnih markacij odstopata že prej obdelan, naspidiran YouTube Comments in šestminutna trilogija Diana La Cazadora, ki se z besedilom v španščini ubada z imigrantskimi željami Mehičank v Juárezu, najnevarnejšem mestu na svetu, ki ga od El Pasa, raja na drugi strani meje, deli le zid, a previsok. Boj za socialne pravice in opozarjanje na socialne neenakosti odzvanjanjo v besedilih hardkorovske feministke Potter. Na jezen old school punk in riot grrrl način napoveduje vojno vsem, ki bi izražali tenzije po ukinitvi ženskam že pridobljenih pravic. Ena od tem, ki jih srečujemo na tem albumu, je posilstvo. Z dvojno moralo in ledeno mrzlo tišino, ki spremljata ta nečasten akt, se spopadajo na Say It - “If the victim is your daughter does that complicate the blaming?” “Say it! Say it! I was raped!” Naj se sliši še tako seksistično, vendar noben krik ne povzroči takšne kurje polti kot ženski v War On Women, ki sta s svojim entuziastičnim aktivizmom sposobni povrniti ugled tudi čarovnicam, ki so imele v zgodovini v primerjavi s čarovniki vedno negativnejši kontekst. 

War On Women je agresiven in globoko motiviran album ter nekoliko bolj spoliran od prejšnjih zabeleženih zvokov benda. Člani, ki so prej igrali v raznih drugih rock, indie in stoner doom bendih, so spravili skupaj odlično plato raznovrstnih žanrov, za katero ima nedvomno velike zasluge tudi producent J. Robbins, nekdanji basist Government Issue, ki je kot producent zaznamoval že art rockovske someščane Ponytail in stonerje Clutch, War On Women ožigosal s tistim tako zelo omamnim fugazijevsko washingtonskim zvokom, ki mu olje na ogenj dolivajo Gallows, mlada, uporniška PJ Harvey in narativno melanholični vokal Kim Gordon. Album bo zopet poligon za onečaščenje in očenašenje moralistov ter blatenje med feministkami - ki so v zacementirani patriarhalni družbi med ženskami še vedno v manjšini - in antifeminizmom, ki je prepričan, da se za enakopravnost zavzema bolj goreče od feminizma. Nevtralni pa lahko upamo na čimprejšnjo vrnitev na evropske stejdže, ki so si jih pred dvema letoma kot predskupina delili s kanadskim bendom Propagandhi. Amazonke vzhodne obale se spuščajo po strganih dratih in napadajo z noži med krvavimi zobmi. Vznemirljivo!!!

“No breaks for the working poor. Corporations made you their whore. Fuck women, fetuses mean more. No congressman can get pregnant. Women know what’s best for women.”