Matador, 2015

Yo La Tengo, zasedba iz New Jerseyja, je prehodila dolgo pot, saj je v svojem več kot trideset let dolgem kreativnem obdobju ustvarila albume, ki so se raztezali od kitarskih vzporednic z Velvet Underground do melodične senzibilnosti, melanholičnosti in shoegazea. A kljub tej vsestranskosti zvoka ohranjajo svoj prepoznaven zvočni pečat, ki ga poslušalec v trenutku prepozna, pa čeprav se bend naslanja na kitarski feedback ali pa nam postreže s krhkimi in nežnimi melodijami. Osrčje skupine sta zakonca kitarist in pevec Ira Kaplan ter bobnarka in vokalistka Georgia Hubley, po številnih izmenjavah dodatnih kitaristov in basistov se je v skupino usidral še basist James McNew. V zgodnjih letih pa je s skupino sodeloval še kitarist Dave Shramm, ki se je pri albumu Stuff Like That There ponovno pridružil zasedbi.

Pred leti so Yo La Tengo izdali album z naslovom Fakebook, na katerem slišimo nekaj avtorskih pesmi, predvsem pa številne priredbe popularnih ali pa bolj obstranskih glasbenikov, ki ponujajo vpogled v glasbeni svet, skozi katerega zasedba diha. In tokrat je skupina ponovila zgodbo, saj je svoj tri desetletja dolg obstoj zabeležila tako, da se je zazrla globoko v preteklost in iz zaprašenih polic potegnila pozabljene ali pa dobro znane pesmi in jim vdahnila svoj zvok, ki je tokrat v akustični formi. Ob tem pogledu v preteklost so se spomnili še na svoja dela, saj so nekatere svoje pesmi z različnih albumov preoblekli v akustično formo. A kljub tej preobleki pesmi ohranjajo svoj genomski zapis, saj sta The Ballad of Red Buckets in Deeper Into Movies v izvirniku precej ojačani s kitarskim feedbackom, tokrat pa Yo La Tengo to poudarijo s psihedeličnim prepletom akustične kitare Ire Karplana in električne kitare Dava Shramma.

Poleg novih avtorskih pesmi, kot sta Rickety inter Awhileaway, pa na albumu slišimo še polno priredb, ki so jim Yo La Tengo dali svoj pečat. Tako uvodna pesem z naslovom My Heart's Not In It, ki jo je prepevala Darlene McCrea, ena od spremljevalnih vokalistk Raya Charlesa, odpre album, a ne z energičnim r&b utripom, temveč z umirjenim in nežno božajočim zvokom, ki kljub akustiki ohranja igrivost izvirnika. Soulovsko usmerjenost ohranjajo še pri pesmi I Can Feel the Ice Melting skupine The Parliaments, slišimo pa tudi Somebody's in Love, ki so jo igrali The Cosmic Rays ter Sun Ra in njegovi Arkestra. Pogosto album v sebi nosi tudi countryjevski prizvok, predvsem pa je to slišati pri pesmi I'm So Lonesome I Could Cry, ki jo je prepeval Hank Williams.

Yo La Tengo se poleg v štirideseta ali soulovska šestdeseta leta zazrejo v pesmi iz osemdesetih in devetdesetih let. Tako slišimo umirjeno in nežno priredbo country zasedbe Great Plains. Ne pozabijo niti na sokrajane Special Pillow, to je zasedbo iz Hobokena, od koder prav tako prihajajo Yo La Tengo. Prav tako na albumu slišimo pesem Naples zasedbe Antietam, ki je znotraj indie rock scene obstajala v devetdesetih letih, in pa Friday I'm in Love zasedbe The Cure.

Album Stuff Like That There ponuja glasbeni preplet znotraj petdesetletnega časovnega okvirja, saj zaobjema pesmi od štiridesetih do devetdesetih let prejšnjega stoletja. Prav tako so izvirne pesmi žanrsko izredno raznolike, saj prehajajo od countryja do soula, folka in rocka. A kljub tej raznolikosti so Yo La Tengo ustvarili album, ki je izredno homogen, s povezanim zvokom, ki je prepoznavno njihov in tokrat tudi prijetno umirjen in sproščujoč.