Začnimo na koncu, s prispevkom, ki ga je k debati po dogodku Feminizem nekoč in danes, ki je v torek potekal v Slovenskem mladinskem gledališču, podal direktor SMG, Tibor Mihelič Syed. Syed je, preden je zastavil svoji vprašanji, povedal, da je ob najavi gostji večera prejel (citiram) »/…/ pol-ogorčen mejl ene izmed slovenskih feminističnih sekcij, češ da resno problematizirajo udeležbo govornice dr. Godina na tem večeru.« Podal je tudi svoj odgovor na ta pomislek in sicer: »/… jaz sem jim seveda odgovoril: tudi jaz se ne strinjam z njenimi stališči, ravno zaradi tega mi je pa všeč, da je tukaj, ravno ti večeri so namenjeni temu, da postavite njena stališča pod vprašaj.«

Vsekakor je ta »anekdota« skrajno pomenljiva, če pripoznamo troje. Prvič: Godina je oseba na poziciji družbene moči, s katere že desetletja podaja enako mnenje o feminizmu in pri tem vselej uporablja enak diskurz, ki ne proizvaja produktivne kritike feminizmov in nima nikakršne, razen zaviralne, funkcije v feminističnem diskurzu. Našteto je bilo javno že večkrat pripoznano in nikakršne potrebe ni bilo, da se to pripoznava še enkrat.

Drugič: s tem, ko Godina kot jasno opredeljen akter sodeluje v debati o feminizmu in privzame pozicijo moči, ker je pozicija moči jasno tista, ki jo Godina zavzema, je feministična pozicija a priori tudi v debati, katere osrednji predmet je feminizem, postavljena v podrejeno pozicijo, iz katere mora pod vprašaj postavljati stališča, ki so s pozicije moči nenehno reproducirane. Kar onemogoča kritično izmenjavo mnenj, kajti feminizem si mora v tovrstni debati na metaforični ravni šele izboriti pravico do golega obstoja.

Tretjič: nikakor ni irelevantno, komu v javni diskusiji dodelimo glas. Nabor sodelujočih je bil s tega stališča trojno zgrešen. Godina je nastopila kot tisti akter, ki utrjuje obstoječe družbene matrice, sopostavljeni pa sta ji bili Manca G. Renko kot druga gostja večera ter Katja Perat v vlogi moderatorke. Pri tem ni nepomembno, zlasti glede na potek večera, da sta tako prva kot druga od Godine občutno mlajši, imata manjšo družbeno moč in manj vidni poziciji. S tem sta a priori v podrejenem položaju, omizje pa že na površini ne deluje uravnovešeno.

Tolikanj bolj zaskrbljujoče je, da sta tako ena kot druga objavili več postfeminističnih člankov, s čemer se tako ena kot druga postavljata v skrajno problematično točko v odnosu do feminizma. V končni fazi pa – morda nezavedno? – s postfeminizmom pravzaprav ponovno utrjujeta pozicijo Godine, zaradi česar niti ne predstavljata proti-pola, ki bi bil v zreli debati nujen. Sodobni feminizmi tako na debati Feminizem nekoč in danes, sploh niso imeli dejanskega predstavnika, zaradi česar je bila edina realna funkcija debate zgolj utrjevanje obstoječih hierarhičnih razmerij in masturbacija, češ »glejte to smešno Godino.«

Še tolikanj bolj nesprejemljivo pa je tisto, kar se je na debati dejansko izvajalo. Razprava se je namreč že v začetku prevesila v predavanje Vesne Vuk Godina, v kateri je dobil krila njen kvazi-akademski, realno dogmatičen, mačističen diskurz. Katja Perat in Manca G. Renko sta obmolčali, obsedeli kot dve tepki, kot poslušni hčerkici. Le tu in tam sta z neartikliranimi, najstniško naivnimi vpadi posegali v buhtečo maso nonsensov, ki jih je proizvajal materinski »Godina stroj«.

Ne rečem: imeli sta težko nalogo, ampak za začetek bi, morda, lahko vsaj Katja Perat kot moderatorka pripoznala, da je diskurz Godina privzel mesto, ki mu na debati ne pritiče in da je Godina sama začela privzemati pozicijo matere. Matere, ki poskuša z besedno vihro, čenčavimi primeri - kot branjevka na trgu je brezvsebinsko opravljala svoje sodelavke in ocenjevala IQ slovenskih političark - ter zlorabo antropologije kot vede, ki jo je večkrat prikazala kot enotno, dogmatično polje soglasnega mnenja, uveljaviti premoč nad hčerkama, ki je ne more uveljaviti nad moškim.

Totalna družinska drama, skratka, ki pa še zdaleč ne bi smela biti spregledana ali z lahkoto odpravljena. Izvajanje Godine na dogodku je bilo absolutno nesprejemljivo. Izjavljala je reči kot so, da feministke itak ne znajo francosko, da jo je sram, da je ženska, da so današnje ženske na visokih pozicijah sramota za naš spol, da so sodobne feministke krive krize, ki se dogaja v kapitalističnih državah, da so sodobni feminizmi oz. po Godini, feminizem v ednini, zgolj jamrarija itd. Javno se je sklicevala na Lacana in Levi-Straussa (in nobenega kasnejšega teoretika), nato pa Simone de Beauvoir oklicala za zastarel vir, pri čemer je jasno pokazala, da niti ne ve, v katerem času je de Beauvoir živela, kajti razglasila je, da je od Drugega spola minilo že kar sto let.

Nenehno se je sklicevala na svojo pozicijo dr. socialne antropologinje in stališče antropologije kot vede vzpostavljala kot nekaj enotnega, nekaj dogmatičnega. Antropološka dognanja je predstavljala kot edine veljavne fakte, ne oziraje se na sodobna dognanja drugih ved in znanosti, npr. sociologije kulture in nevroznanosti, ki njenim izvajanjem absolutno nasprotujejo. Svoje trditve je pogosto pospremljala z ''in pika'', kar je kajpak v nasprotju z vsakršnim diskurzom, ki bi rad bil znanstven. V tej luči je tolikanj bolj sporno, da je nenehno zatrjevala, kako se otepa vsega, kar je ideološko in ni pripoznavala, da je tudi njen diskurz absolutno takšen: ideološki. Še več: da je ideološki na najslabši možni način.

»Zapackanost« z ideologijo pa je prav tisto, kar je nenehno in najbolj goreče očitala feminizmu. Majčkeno nekonsistentno, kajne? Pa Renko in Perat? Jah, nič. Dobesedno. In to ni manj problematično. Ravno narobe. Pa naj, v ideološkem duhu zaključim ta tekst in se vrnem k izviru moči. Tibor Mihelič Syed je takole postavil vprašanje Manci G. Renko.

TIBOR: »Še eno vprašanje za Manco … Če že govorimo o univerzalnem … kaže se, da … dejmo reč feminizmu al' pa različnim oblikam feminizma 'poskus emancipatornega diskurza'. Zakaj slej ko' prej vsi emancipatorni diskurzi naletijo na ideološko polje, ki jih pozauga?«

MANCA: »Z'lo mi je žal, da vas moram razočarat … (Smeh Katje Perat v ozadju, ki skorajda preglasi Mančin mili glasek.) Jaz vam ne znam na to odgovorit.«

Perfektno. Naj na to vprašanje, ki takole prefinjeno izraža tudi določeno stališče, ne odgovori le »Godina stroj«. Zato, Tibor, ponujam svoj odgovor na vaše vprašanje: naslednjič, ko boste šli kakat, poglejte svoj kakec ali pa ga ne poglejte. Kakorkoli že. V vsakem primeru se pač zgodi, da greš na stranišče, potegneš vodo, pa si spet v ideologiji.