Udarniška kultura Maribora

V petek, 23. marca, so v mariborskem kinu Udarnik predvajali  poslednji filmski stvaritvi Larsa von Trierja. Najprej je bila na sporedu večkrat nagrajena Melanholija, tej pa je sledil surovi in neprizanesljivi  Antrikrist. Ogled filmov kontroverznega danskega režiserja v stari mariborski kinodvorani navaja k razmisleku o stanju filmske kulture v Mariboru, »evropski prestolnici kulture«.

Dvorana kina Udarnik se po »obogatitvi« Maribora za sodobni kino center ni izognila usodi ostalih mestnih kinodvoran, ki so bile zaradi nekonkurenčnosti prisiljene zapreti svoja vrata. Ta je šest let propadala, vse do pomladi leta 2010, ko se je skupina entuziastov odločila ustanoviti Zavod Udarnik. Gonilo obuditve zapuščene kinodvorane je predstavljala predvsem kulturna opustošenost mesta, ki se je kazala v pomanjkanju kvalitetne, alternativne in urbane kulture. Danes program Zavoda Udarnik sestavlja raznolika ponudba alternativnih filmov, ki sega od premiernih projekcij sodobnih umetniških filmov, kinotečne ponudbe filmskih klasik, retrospektiv, dokumentarcev do gejevskega in lezbičnega ter feminističnega filma. Dejavnost zavoda presega zgolj kinematografsko, v Udarniku namreč gostijo različne festivale, razstave in delavnice, koncertna ponudba pa se razprostira od etna preko hip-hopa, vse do elektronike.

Zanimivo je, da v Mariboru, ki premore kar dva kino centra, še do nedavnega ni bilo mogoče videti filmov alternativne produkcije. Razlog za odsotnost institucionaliziranega predvajanja umetniških filmov se je najpogosteje iskal v pomanjkanju interesa javnosti, a sodeč po številu delujočih kinodvoran v mestu - teh je kar 18 - bi lahko rekli, da je kultura obiskovanja kinematografov precej živa. V tem kontekstu kaže mariborsko publiko razumeti kot razvajeno s strani lahkotnih zgodb, dinamičnih zapletov in zanesljivih razpletov. Sodba, da univerzitetno mesto s skoraj 100.000 prebivalci ne premore skromnega števila zainteresiranih z drugačnim okusom, se zdi podcenjujoča. Problem bi prej lahko pripisali odsotnosti ponudbe in posledično kulture gledanja nekomercialnih filmov. Filmska kultura se je z delovanjem Udarnika šele začela vzpostavljati.

To tezo potrjuje tudi Žiga Brdnik, vodja odnosov z javnostmi Zavoda Udarnik. V dveh letih delovanja so opazili znatno povečanje interesa za film, lani se je namreč obisk, v primerjavi z letom poprej, povečal za najmanj petdeset odstotkov. Največ pozornosti pritegnejo tako imenovane petkove »artkino premiere«, ko je dvorana običajno vsaj do polovice polna. Veliko interesa je za dokumentarni film, ustvarila pa se je tudi skupina ljubiteljev »kultnega filma«. Brdnik pravi, da ima dober občutek glede grajenja filmske publike v Mariboru, veseli ga, da projekcije pritegnejo veliko mladih, ki so do nedavnega imeli na voljo le ameriško »blockbuster« produkcijo.

Kljub vsemu se ni mogoče izogniti melanholičnim mislim, ko gre za  materialno stanje Udarnika. Ker je Udarnik zasebni zavod, si mora sam zagotoviti sredstva za delovanje. Finančna sredstva pridobiva predvsem preko prijav na različne lokalne, državne in evropske razpise. Brdnik pravi, da je ironija v tem, da preko razpisov pridobljen javni denar vračajo nazaj državnemu podjetju za najemnino in javnim občinskim podjetjem za stroške obratovanja. Tako jim po pokritju programskih stroškov ne ostane skoraj nič za sanacije in tehnično nadgradnjo dvorane, še manj za kadre. Vse omenjeno pa je nujno potrebno prenove, filme namreč predvajajo s 60 let starimi projektorji, težave jim povzročajo električna napeljava, sanitarni prostori in vlaga, ki je posledica večletnih poplav dvorane v času, ko je samevala. Delo poteka na bolj ali manj prostovoljni osnovi, člane zavoda motivirajo čudežni rezultati v nemogočih pogojih, kakor tudi spodbuda s strani obiskovalcev prireditev.

Komentar kulturnega delovanja v Mariboru leta 2012 bi se zdel pomanjkljiv brez kritike projekta EPK Maribor 2012. Le čudimo se lahko, zakaj se ni v okviru projekta, ki je v prvi vrsti namenjen vzpostavitvi kulturne infrastrukture in kulturnemu prebujenju mesta, prenovil in tehnično posodobil multikulturni center v središču Maribora. 

Zavod Udarnik podpira Mirna.