V torek je v Zagrebu preminil Ivan Ladislav Galeta, ki se je v preteklih 45 letih v zgodovino zapisal kot izrazito prepoznaven in samosvoj ustvarjalec na področjih vizualne umetnosti in eksperimentalnega filma. Galeta je lani še zelo aktivno deloval. Poleti je za svoje fotografsko delo Večkratni avtoportret v izginjanju prejel veliko nagrado 48. zagrebškega salona.

Ravno omenjeno delo, ki ga je humorno poimenoval tudi 'work in regress', v veliki meri predstavlja srž njegovega ustvarjanja. Štiridelni fotografski avtoportret, ki je bil posnet v pariškem Centru Georges Pompidou leta 1980, verjetno v fotografskem avtomatu, odraža zanj značilno preprostost avtorske geste, podkrepljene z globoko kontekstualizacijo – razmislekom o času in minevanju. Bledenje podobe je komplementarno bledenju spomina, ki je zaradi svoje nezanesljivosti podvržen mistifikaciji in mitologizaciji. Cena avtoportreta ob nastanku je bila 1, nakar se je vsak dan višala za eno denarno enoto in tako do danes dosegla ceno 12160.

Tedaj 21-letni Ivan Ladislav Galeta je začel ustvarjati leta 1968, ko je pod vplivom eksperimentalnega filma in zametkov konceptualizma objavil film Metanoia. Četudi izrazito samosvojega izraza, so ga kritiki pogosto uvrščali v krog ustvarjalcev "novih umetniških praks". Slednji so bili derivat živahnega dogajanja v Zagrebu, kjer so se v 60. letih odvijali festival antifilma GEFF, glasbeni bienale in serija razstav z naslovom Nove tendencije.

Galeta je v začetku razstavljal scenarije svojih filmskih stvaritev, saj več let ni uspel pridobiti sredstev za njihovo realizacijo. V sredini 70. let je končno ustvaril ustrezne pogoje in v naslednjih dveh dekadah ustvaril serijo filmov in videov, ki se pogosto posvečajo lastni strukturi, poteku časa, simetriji ter s tem preizprašujejo meje ljudske percepcije. Na nek način je bil Galeta vselej formalist, ki ga sporočilnost deklarativno ni zanimala. Pri tem je citiral režiserja Johna Forda: Filmi in sporočila? Če želim nekomu nekaj sporočiti pač pošljem telegram.

Gibljivo sliko je prvenstveno dojemal kot likovno orodje in način kreativne rabe medija, iz katrega je želel izluščiti njegovo specifiko. Četudi je ustvarjal izrazito multimedijsko, je Galeta vselej ostal zaznamovan zlasti s filmom, kar je v veliki meri posledica dejstva, da je med leti 1976 in 1990 vodil Multimedijski center v Zagrebu. Ta je v tem obdobju veljal za živahno središče dogajanja v polju nekonvencionalnega filma oziroma tako imenovanega "expanded cinema". V Zagreb so v teh letih prihajali štvilni ustvarjalci in ljubitelji drugačnih filmskih praks.

V preteklih dvajsetih letih se je Galeta posvečal predvsem kontinuiranem projektu Endart, ki je obsegal serijo hipnih videov in fotografij avtorjevega vsakdanjika na njegovem domu v vasi Kraj Gornji. Istočasno so nastajala efemerna dela s kredo na tablah in "ready made" anti-spomeniki. Med slednjimi je eden najbolj prepoznavnih posvečen Nikoli Tesli, ki ga je Galeta označil za največjega neznanega umetnika 20. stoletja. Anti-spomenik je pravzaprav med vojno poškodovani steber daljnovoda v obliki črke T.

Umetnost je pogosto povezoval in primerjal z znanostjo, vendar ne na način praktičnega udejstvovanja in sodelovanja, pač pa na povsem miselni in dodobra poduhovljeni filozofki ravni. Sebe ni nikdar drznil enačiti z znanstvenikom, ob tem pa je rad dodal, da so danes znanstveniki boljši umetniki od umetnikov, saj več raziskujejo in manj ustvarjajo. Leta 2009 je umetnost v skladu s svojim vse bolj izraženim naravovarstvenim čutom zaradi vse večje produkcije videl kot enega temeljnih ekoloških problemov. Umetnost namreč teži k ohranjanju in arhiviranju, današnji svet pa bi moral težiti predvsem k reciklaži, je dejal, ko je razglasil 29. februar za "dan brez umetniškega ustvarjanja na planetu zemlja".

Ivan Ladislav Galeta se je leta 2011 v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu predstavil z obsežno retrospektivno razstavo Krajolik nulte točke, ki je v ospredje postavila vprašanje niča in prelomne točke, ki jo to ne-število predstavlja. Ob tej priložnosti je bil v oddaji Art-Area na valovih 89.3 Mhz objavljen obširni intervju z avtorjem, ki je svojo fascinacijo nad nično točko pojasnil tako: "Danes fiziki odkrivajo, da vakuum ni nič, ampak da je obenem vse in nič, in tu pridemo do paradoksa. Paradoks pa je del poezije in ne znanosti, in paradoks je čudež, čudež pa je koncentrirana stvarnost."

Ivan Ladislav Galeta se je vseskozi ubadal z vprašanji mejnih in racionalno težko razložljivih fenomenov, medprostorov med fiziko in filozofijo, matematiko in poezijo. Poanto lastne avtorske prakse je iskal ravno v človeku pogosto nerazložljivih pojavih, v fenomenih, zaradi katerih se vsakdanje ljudsko življenje pogosto zdi popolnoma banalno in majhno znotraj širšega univerzuma.

http://www.ozafin.alu.hr/end_art/