V petek in soboto je v Infoshopu potekala majhna mednarodna konferenca Ass extended z naslovom Zdravje, Telo in Potrošnja. Organizirala jo je skupina študentov antropologije, ki je ustvarila platformo Ass – Antropology Students' Sessions.

Celotna konferenca je bila razdeljena na tri tematske sklope: prvi je potekal na temo potrošnje, drugi je problematiziral medicinski pogled, tretji sklop pa je bil namenjen preučevanju načinov reprezentacije trpečih teles v sodobni družbi. Znotraj vsakega sklopa so nastopali najrazličnejši govorci, od brucev antropologije do njenih doktorantov. Temu primerno se je vsebina vsakega predavanja in okrogle mize razlikovala od vseh ostalih. Skupni imenovalec predavanj pa so bile obsežne diskusije, ki so sledile prav vsem predavanjem. V debatah so se študentje v duhu raziskovalne strogosti medsebojno opozarjali na pomanjkljivosti in neobremenjeno izražali svoje pomisleke.

Na tem mestu morda ni odveč poudariti sproščenost, ki je bila na konferenci očitna. Njeni izvajalci so bili popolnoma neobremenjeni z urnikom, ki so ga sproti prilagajali dogajanju. Ustvarili so vzdušje, ki je bilo spodbudno za vsak komentar, čeprav so bili navzoči tudi posamezniki, ki so »antropološko raziskovalno objektivnost« vzeli zelo resno. Izvajalci konference pa so še dodatno prispevali k domačnosti celotnega dogajanja s kuhanjem kave in nudenjem sladkih prigrizkov.

V prvem tematskem sklopu je šest posameznikov predstavilo svoje raziskave in projekte, ki se tičejo problematike masovne proizvodnje in potrošnje. Med vsemi predavanji bi poudarila prispevek Alexandre Dantzer, ki se je ukvarjala s formacijo telesa preko potrošnje in problematizirala krotenje telesa skozi pretvezo zdravja. Predstavila je svojo raziskavo, izvedeno v Srbiji, ki je pokazala bizarno nerealno samopodobo žensk naše generacije. V svoji raziskavi Dantzer detektira izvore te obsesije in kaže njene učinke: popoln družbeni nadzor nad formacijo ženskega telesa.

Iz tega sklopa velja omeniti še eno predavanje, raziskavo Katarzyne Ewe Krol, ki je skozi obskurno temo peke tort raziskala nacionalizem in šovinizem na poljskem podeželju. Pokazala je, kako se preko odnosa do kuhe reproducirajo znotrajdružinski odnosi in discipliniranje teles – na eni strani moško in otroško telo, na drugi strani materino in dekliško - ki kažejo specifičen odnos do doma narejene torte.

Drugi sklop predavanj je obravnaval problematiko medicinskega pogleda skozi dva konkretna primera: medikalizacijo ženske seksualnosti in farmakolonializacijo depriviligiranih. Z medikalizacijo se je ukvarjala Tanja Kovačič, ki nam je na kratko orisala zgodovino seksualnosti in razliko med medikalizacijo ženske in moške seksualnosti. Medtem ko se moška medikalizacija preko viagre nagiba k vseprisotni pripravljenosti, da bi zadovoljila moško željo, ženska medikalizacija preko kontracepcije, antidepresivov in težko pričakovane »the pink pill« »zdravi« žensko od pomanjkanja želje, kar lahko interpretiramo kot nadaljnjo zadovoljitev moške želje. Pri tem je problematizirala tudi odnos med zdravstvenim sistemom in farmacijo, ki odkrito izkorišča naši nevednost in nesigurnost.

Katerina Vidner Ferkov pa je formirala konceptualno besedno zvezo »farmakolonializacija deprivilegiranih«, s čimer je opisala delovanje biomedicine, ki preko zahteve odgovornega odnosa do telesa in zdravja vsiljuje močno avtoritativno ideologijo, ki deprivilegiranim vzbuja krivdo in jih tako prisili v začaran krog bolezni. Problematizirala je odnos množičnih medijev do tega dogajanja in razkrila njihovo neverjetno indiferentnost.

V tretjem sklopu pa smo obravnavali načine reprezentacij trpečih teles. Cristina Godoroja je raziskala, kako se  reprezentira bolno telo v sodobni umetnosti, nakar smo se pogovarjali o možnih dojemanjih bolezni in revščine ter načinih, kako sta predstavljeni skozi medije. Ana Svetel je predstavila svojo raziskavo humanitarnih organizacij in pokazala, kako preko slikovnega gradiva vplivajo na naše dojemanje trpljenja. Pokazala je, kako industrija humanitarnosti onesposablja boj proti suženjstvu in revščini.

Konferenca se je zaključila s predvajanjem dveh dokumentarnih filmov, ki problematizirata estetizacijo spolnih organov. Preko šaljivega odnosa do resnega problema smo zaokrožili raziskovanje medicinskega in potrošniškega formiranja dojema telesa.

Program konference si lahko bolj natančno ogledate na blogu skupine Ass, posnetki predavanj pa so dostopni na spletni strani Radia Študent. Upam pa, da je iz tega kratkega orisa programa razvidna kvaliteta vsebine, ki v večini dosega akademski diskurz. V svoji formi, ki preprečuje nerazumljive monologe, pa ga definitivno presega. Naj povedano podkrepimo.

Platforma Ass je nastala leta 2010 kot alternativa akademsko vodenim konferencam, ki so zaprte v formo predavanj, avtoritet in monologov. Skupina študentov antropologije se je takrat zbrala, da bi v sproščenem vzdušju delila rezultate svojih raziskav. In ta skupina se ni v nobenem momentu svojega obstoja zaprla vase in omejila teme zanimanja. Ostaja platforma, ki omogoča, da se izrazijo najrazličnejši posamezniki in zanimanja. Pri tem tudi ni zanemarljivo, da njihov bogat program materialno podpira le oddelek za Etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. In še to skromno.

Ass se dobiva vsako sredo zvečer v Infoshopu, kjer organizira najrazličnejše dogodke, na katerih poskrbijo, da se vsi udeleženci počutijo vabljene. O delovanju Ass-a, o dosedanjih temah in obiskanosti smo se pogovarjali z eno izmed njenih ustanoviteljic Anjo Muhvič.

//////////////////////////////////////////////////////////

IZJAVA SE NAHAJA V POSNETKU

/////////////////////////////////////////////////////

Antropologi so strokovnjaki kulturnega relativizma in medkulturnega dialoga. Spoznajo se na osebno vpletenost v širšem dogajanju, razumejo razliko med globalnim in lokalnim kontekstom. Teme, ki jih obravnava sodobna antropologija, se izkazujejo za zanimive v različnih strokah in področjih družboslovja in humanistike. Zato čudi, da dogodki platforme Ass-a niso množično obiskani.

Ass extended je z udeležbo raziskovala Nataša.