Kapitalizem z derivati

Kapitalizem z derivati

Recenzija izdelka
7. 10. 2014 - 13:00

Pričujoče delo je bilo prvotno spisano skoraj pred desetletjem, v slovenščino pa prevedeno v prejšnjem letu. Kljub temu delo ni zapoznelo niti preuranjeno. Avtorja, Dick Bryan in Michael Rafferty, sta slovenski verziji v predgovoru predložila revizijo nekaterih trditev, aktualizacijo ali dopolnilo drugih ter delo kontekstualno umestila v svet po finančni krizi. Kazalo je, da bo ta nedolgo po izdanem izvirniku za vedno preobrazila delovanje finančnih trgov in njihovih produktov.

Avtorja v predgovoru pojasnjujeta, če in kje se je to dejansko zgodilo, po drugi strani pa krotita bralčev apetit po pretiranem optimizmu, saj so derivati kapitala danes še bolj subtilno agresivni kot pred trenutno krizo. Za razumevanje špekulacij, ki so vsekakor ena bolj eluzivnih tem finančne ekonomije, je tehnika Bryanovega in Raffertyjevega dela odlična. Na ta način služi kot priročnik za finančno ekonomijo nasplošno ter za razumevanje finančnih produktov ter njihovih internih tveganj, specifično.

Dick Bryan je profesor Politične ekonomije, primarno pa se je ukvarjal s teorijo vrednosti, razrednih odnosov ter finančnih trgov v kontekstu ekonomske teorije razreda v nacionalni državi. Michael Rafferty je profesor finančne ekonomije, ukvarja pa se predvsem z investicijskimi teorijami na mednarodnih trgih. Oba delujeta v Avstraliji.

Njun skupen predgovor k pričujoči izdaji je v bistvu bolj relevanten od dela samega: povezuje namreč realno ekonomijo in dejanska gospodinjstva z visokimi financami, kot jim pravita sama: “Donosi na obveznice z družbenim učinkom se primerjajo z donosi od pogodbenega izvajanja del, s tistimi na hipotekarno zavarovane vrednostne papirje, izvedene iz stanovanjskih, avtomobilskih in študentskih posojil ter plačil stroškov gospodinjstev, in z donosi na zdravstveno zavarovanje.” Sredstva, pridobljena znotraj realne ekonomije, so torej zastavljena preko pogodb in prenosa tveganj na primarne in sekundarne finančne transakcije in produkte. Od tega in od kolektivnih presežkov je odvisna vrednost oziroma cena in dostopnost storitev ne samo na prostih trgih, pač pa na trgu na splošno. Tako je sklenjen krog med derivati in družbenimi razmerji.

Kaj je torej trg derivatov? Na kratko, derivati so analogija finančnemu vrednotenju tveganja na pogosto že tako tvegane transakcije. Gre za jedro kapitalistične paradigme, ki je v eksponentnem porastu, hkrati pa v nasprotju s klasičnimi teorijami vrednosti. Derivati namreč na novo definirajo finančne transakcije, s tem pa tudi lastninjenje, monetarizacijo in izginjajočo materialno bazo finančnih transakcij. Od tu ni daleč do teze, da trg derivatov v bistvu strukturno vpliva na razredne odnose.

V sklopu sistemskih značilnosti derivati preobražajo globalne trge s tem, da prevzemajo vlogo, ki sta jo nekoč imela zlato in deloma srebro. Služijo namreč kot novi standard namesto zlatega: derivati postajajo ta standard. V času, ko nobena izmed pomembnejših valut ne temelji več na zlatu, srebru ali drugih surovinah, je to izjemno pripomoglo k obremenitvi finančnih trgov pred in med finančno krizo, saj so valute danes med seboj skoraj izključno povezane preko plavajočih menjalnih tečajev. In valutni trg je še posebej podvržen špekulacijam, saj le minimalno temelji na dejanskem gospodarstvu, to je gospodarstvu produkcije in akumulacije.

Ne samo posredno, temveč tudi neposredno derivati vplivajo na prerazporejanje sredstev in prioritet, tako v zasebnem kot v javnem sektorju: “Dejavnosti, ki jih ni mogoče nedvoumno izmeriti ali nimajo dovolj visoke pričakovane stopnje donosa, ne bodo deležne financiranja, četudi so lahko nedvoumno družbeno koristne.” Avtorja v delu posredno odgovarjata na mnoga relevantna vprašanja, na katere ponavadi ne dobimo odgovora, zato je njuna kritika, hkrati precej izvirna in neortodoksna, pa tudi povsem legitimna.

Kapitalizem z derivati brez dvoma ponuja svojevrsten vpogled v problematiko financializacije, dodano vrednost pa vsekakor ustvarja tudi spremna beseda Branka Bembiča. V takšni kombinaciji delo še vedno ponuja edinstveno priložnost razumevanja finančnih trgov, ne da bi se zatekalo v pragmatična navodila in operativne napotke, kot je v navadi večini del znotraj omenjene tematike.

S sesutjem Bretton Woodsa in z zadnjo krizo je postalo še bolj očitno, kako nujne so tovrstne analize za približevanje najbolj razširjenega finančnega sistema množicam. Bryan in Rafferty se torej izvrstno postavljata ob bok drugim klasikam s področja makroekonomije, politične ekonomije in politične filozofije. Razumevanje derivatnega sistema namreč znatno olajša nadaljnje poglabljanje v mehanizme pogodbenih razmerij, špekulativnih razsežnosti globalne ekonomije, deviacij in šokov ter nenazadnje kapitala, ločenega od vsega materialnega. Derivati so sami na sebi postali blago in merilo za določanje cen, skozi elastične procese ostre konkurence, s tem pa tudi končni mehanizmi merjenja vrednosti in integralni gradniki družbenih razmerij.

Delo je prevedla Katja Kraigher, izdano pa je bilo pri Sophii lanskega leta.

Leto izdaje: 
Institucije: 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.