Ko se kultura prime za denarnico

Velike besede iz nedavno potrjenega Nacionalnega programa za kulturo v letih 2014–2017, ki pravijo, da bo Ministrstvo za kulturo opolnomočilo nevladni sektor, se ob rezultatih programskega razpisa za različna umetniška področja za naslednja štiri leta iz dneva v dan vse bolj kažejo kot zgolj to - besede. Vse od 3. decembra, ki mu pravimo tudi Ta veseli dan kulture, namreč v javnost curljajo podatki o posameznih odločitvah o zmanjšanem ali celo ukinjenem financiranju nekaterih s strani ministrstva več let podprtih programov nevladnih kulturnih in umetniških organizacij. Na poziv direktorja Mini teatra Roberta Waltla pa so včeraj nekateri vidni nevladniki, ki se ukvarjajo pretežno z uprizoritvenimi umetnostmi, v prostorih Mini tetra družno protestirali proti za zdaj še ne dokončnim rezultatom omenjenega razpisa, ki naj bi resno ogrozil že tako podhranjeno nevladno in neodvisno umetniško sceno.

Kot je na primeru Mini teatra povedal Waltl in s čimer so se strinjali tako rekoč vsi tam sodelujoči predstavniki, obrazložitve strokovne komisije za področje uprizoritvenih umetnosti, ki ji predseduje Jernej Novak, označujejo kot pavšalne in nekompetentne.

* Izjava se nahaja v posnetku

* Izjava se nahaja v posnetku

Pa je odločitev komisije, ki bo zaradi zmanjšanega financiranja resno ogrozila tudi črpanje evropskih sredstev, komentirala Nataša Zavolovšek, direktorica festivala Exodos. Alen Jelen, umetniški vodja ŠKUC gledališča, ki bo, kot je videti, s prvim januarjem prenehalo z dejavnostjo, pa je ob tem poudaril, da takšne brezbrižnosti v vsej več kot štiridesetletni zgodovini še niso doživeli.

Kljub temu da so se kulturniki in umetniki tako razhudili predvsem na strokovno komisijo in izbirne postopke, pri tem pa kot ključni argument za financiranje neredko navajali tradicijo in število let delovanja, pa je Andrej Srakar iz društva Asociacija kot ključni problem izpostavil predvsem zdaj že konstantno zmanjševanje sredstev, namenjenih za polje nevladnih organizacij. Poleg tega, da Slovenija več kot nujno potrebuje temeljni rez v delovanju kulturne politike, ki bi morala predvsem redistribuirati razpolaganje s sredstvi za kulturo na način, da se poveča financiranje nevladnega sektorja, pa je Srakar predstavil še dve dodatni konkretni rešitvi.

* Izjava se nahaja v posnetku

Čeprav je zdaj že famozni razpis šele na polovici razpisnega časa, kot so zapisali na ministrstvu, zaradi česar se na očitke nista resno odzvala niti ministrstvo niti strokovna komisija, pa, kot kaže, že postaja jasno, da ministrstvo prav zares spreminja model kulturne politike, in to v smer, ki ogroža ravno tiste najbolj ogrožene.